Jerica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 47:
Jerica se pa njenega napuha ni prav nič navzela, ampak prav očina je: kakor on je priljudna in, kakor pravijo, tudi tako modra, da, če ne bo mož posebno prebrisan, bo ona hlače nosila. Svojeglava in zapovedljiva ravno ni, ampak ko je očeta že v otročjih letih zgubila, se je morala sama od sebe pameti in razumnosti učiti, tedaj se je nekako le bolj sama nase zanašala kakor drugim zaupala, preden jih ni dobro spoznala. Kot trmasto in prekanjeno so jo le tisti obrekovali, ki jim je jasno pokazala, da ima pamet in možgane. Ko je v krčmi bila, se je lahko vse modrosti naučila, ljudi spoznavati, ker jih je toliko videla treznih in pijanih, mladih in starih. Zahajali so pa radi na Zglavnik, posebno mlado ljudstvo, ker vino in kruh je bilo dobro, Jerica je pa tudi znala streči in šaljivo odgovarjati kakor nobena, in ni je bilo moč ujeti na nobeni besedi. Jurčkovca je pa posebno dobro prigovarjati znala, da ga je vsak merico več izpil, kakor si je bil namenil.
Vsak dan je bil gori krokarijski zdravnik, in kdor ga je potreboval, ga je najprej pri Jurčku, potem šele na domu iskal. Bil je pri tridesetih, zdrave podobe, prijetnega obraza s cesarsko črno brado, trupla bolj čokatega; vedno je lepo napravljen hodil, drobno je stopal in v vsem gibanju života in rok imel je nekaj okroglo-gosposkega; ravno po vojaško se je držal, ponosen je bil proti kmetu, pa ves prijazen in meden pri Jurčkovih; pretehtano umevno je govoril, in ker je bil ves svet od Nemškega Gradca do Dolenjskega in od tod do Krokarije prehodil, je mnogo vedel povedati; imel je pa tudi ta zavidljivi dar božji, da je celo o rečeh, ki jih vedel ni, vedno kaj zanimivega in mikavnega uganil, tako da je bila njegova vednost nepresežna. In ker stare Jurčkovce vednost o svetu in omiki ni ravno bila velika, ga je čez vse rada poslušala in vse občudovala, kar je na njem videla in kar je izustil; obudil je v njej željo po tujih mestih in njih šegah, posebno po Nemškem Gradcu in njegovih čarobnih okolicah. Iz občudovanja je pa v nji taka ljubezen zrasla, da ji je bil kot sin in prvi svetovalec v vseh okoliščinah. To češčenje je skušal tudi vedno bolj poviševati; razkladal je o krajih, ki jih nikdar videl ni, tako lepo, da je mati, vsa v povest zamaknjena, v zdravnika strmé skoraj sopsti pozabljala, medtem ko se je Jerica z zobmi na spodnji žnabelj grizla, da matere z glasnim smehom ni predramila iz sladkih domišljij, ker je njej nekdo drug marsikaj drugače pripovedoval.
== II ==
| |||