Naše škodljive rastline/O glavnih delih cvetočih rastlin: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →III. O listu.: dve sliki |
→IV. O cvetu: 16. in 17. stran |
||
Vrstica 81:
== IV. O cvetu ==
Cvet v navadnem pomenu se odlikuje ali po lepi barvi svojih lističev ali po prijetnem duhu, kterega razširja okoli sebe. Cvet v rastlinoslovju je širjega pomena in obsega vse one rastlinske dele, ki so neizogibno potrebni, da more rastlina roditi zrele plodove in kaljivo seme. Ker se iz njega razvije nova rastlina tiste vrste, prepreči cvet, da rastline ne poginejo. Zato je potrebno, da si ga ogledamo kolikor mogoče natančno in se poučimo o njegovih delih, ktere nam predočuje poleg stoječa slika navadne zvezdnice ali kurje črevice precej povečane.
Ako ogledujemo cvet od spodi. vidimo 5 zelenih lističev b), c) in e), ki ogrinjajo ostale cvetne dele, in ki so včasi prav podobni kaki skledici ali čaši; pravimo jim čašica. Drugih 5 nekoliko kračjih in globoko razdeljenih, belih lističev b), c) in d) stoji med njimi, toda nekoliko više ; ti narejajo cvetni venec. Med njegovimi lističi in zopet nekoliko više stoji 5 nitastih, na koncu v glavico se okončujočih nežnih delov, ki se imenujejo prašniki. Sredi cveta sedi okroglasti, zeleni pestič b), c), iz kterega se razvije pozneje podolgasti plod e).
[[Slika:Nsr-slika-011.png|thumb|150px|Slika 11. Navadna zvezdnica. (Stellária média.)]]
Našteti deli niso vsi jednako važni; zakaj izkušnje učijo, da so samo prašniki in pestiči neizogibno potrebni, ako naj rodi rastlina zrele plodove in kaljivo seme. Prašnike in pestiče imenujemo zato bistvene cvetne dele. Čašica in cvetni venec sta pa nebistvena, ker nista s plodom v nikakoršni zvezi in nekterim rastlinam tudi manjkata. Toliko je pa vendar gotovo, da varujeta prašnike in pestiče v mladosti raznih vremenskih nezgod.
Cveti, ki imajo čašico in venec, imenujejo se celi, taki pa, ki imajo namesto čašice in venca le jednovito cvetno ogrinjalo (obod), imenujejo se ''neceli'' ali ''obodniki''. Gole zovemo take cvete, ki nimajo nebistvenih delov.
Ako nahajamo v tistem cvetu prašnike in pestiče, govorimo o ''popolnem'' ali ''obojnem'' cvetu; če ima pa cvet ali samo prašnike (prašni cvet) ali samo pestiče (pestični cvet), govorimo o nepopolnem ali razločenem cvetu. Nepopolni cveti morejo biti na tisti rastlini ali pa na dveh rastlinah tiste vrste; v prvem slučaju jim pravimo ''jednodomni'', v drugem ''dvodomni'' cveti.
Čašico sestavljajo navadno zeleni, listasti deli — ''čašni lističi'', ki so ali prosti ali pa zvezani v celoto in v pravilne ali nepravilne oblike. Včasi pa čašica ni zelena in tedaj je vencu prav podobna. Na njej so večkrat pritrjeni tudi prašniki. Čašica večjidel odpade, ko premine cvet; včasi pa ostane in se med dozorevanjem plodú mnogokrat zeló poveča.
Cvetni venec sestavljajo različnobarvni, listasti deli — ''venčevi'' lističi, ki so ali razločeni ali pa nerazločen. V tem oziru razločujemo cvete z razločeno-listnim in nerazločeno-listnim cvetnim vencem. Oboji morejo biti pravilni ali nepravilni. Na nerazločeno-listnih cvetnih vencih moramo paziti na cev, t. j. spodnji, navadno ožji del, in na rob, t. j. gornji, odprti in mnogokrat razširjeni del; med obema je ''grlo''.
[[Slika:Nsr-slika-012.png|thumb|250px|left|Slika 12. Pravilni, nerazločeno-listni cvetni venci]]
Najnavadnejše oblike pravilnega, nerazločeno-listnega cvetnega venca so: 1. obli venec ''a)'', podoben krogli, ki je od zgoraj odprta (navadna borovnica); 2. vrčasti venec ''b)'', podoben prejšnjemu, toda bolj podolgast (mesno-rudeča vres); 3. cevasti venec ''d)'', podoben votlemu valju ali cevi (navadni rman); 4. ako se cev razširi v lijast rob ''c)'', dobimo lijasto-cevasti venec (trobentica); 5. zvonasti venec ''e)'', podoben široko cevastemu vencu s širjim grlom (zvončica); 6. kolesasti venec ''f)'' s prav kratko cevjo
== V. O plodu ==
| |||