Naše škodljive rastline/O glavnih delih cvetočih rastlin: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Romanm (pogovor | prispevki)
→‎IV. O cvetu: 16. in 17. stran
Romanm (pogovor | prispevki)
→‎IV. O cvetu: 18. in 19. stran
Vrstica 85:
Ako ogledujemo cvet od spodi. vidimo 5 zelenih lističev b), c) in e), ki ogrinjajo ostale cvetne dele, in ki so včasi prav podobni kaki skledici ali čaši; pravimo jim čašica. Drugih 5 nekoliko kračjih in globoko razdeljenih, belih lističev b), c) in d) stoji med njimi, toda nekoliko više ; ti narejajo cvetni venec. Med njegovimi lističi in zopet nekoliko više stoji 5 nitastih, na koncu v glavico se okončujočih nežnih delov, ki se imenujejo prašniki. Sredi cveta sedi okroglasti, zeleni pestič b), c), iz kterega se razvije pozneje podolgasti plod e).
 
[[Slika:Nsr-slika-011.png|thumb|150px180px|Slika 11. Navadna zvezdnica. (Stellária média.)]]
 
Našteti deli niso vsi jednako važni; zakaj izkušnje učijo, da so samo prašniki in pestiči neizogibno potrebni, ako naj rodi rastlina zrele plodove in kaljivo seme. Prašnike in pestiče imenujemo zato bistvene cvetne dele. Čašica in cvetni venec sta pa nebistvena, ker nista s plodom v nikakoršni zvezi in nekterim rastlinam tudi manjkata. Toliko je pa vendar gotovo, da varujeta prašnike in pestiče v mladosti raznih vremenskih nezgod.
Vrstica 99:
[[Slika:Nsr-slika-012.png|thumb|250px|left|Slika 12. Pravilni, nerazločeno-listni cvetni venci]]
 
Najnavadnejše oblike pravilnega, nerazločeno-listnega cvetnega venca so: 1. obli venec ''a)'', podoben krogli, ki je od zgoraj odprta (navadna borovnica); 2. vrčasti venec ''b)'', podoben prejšnjemu, toda bolj podolgast (mesno-rudeča vres); 3. cevasti venec ''d)'', podoben votlemu valju ali cevi (navadni rman); 4. ako se cev razširi v lijast rob ''c)'', dobimo lijasto-cevasti venec (trobentica); 5. zvonasti venec ''e)'', podoben široko cevastemu vencu s širjim grlom (zvončica); 6. kolesasti venec ''f)'' s prav kratko cevjo in s ploščnato razširjenim robom (punčica); 7. krožnikasti venec ''g)'' z dolgo cevjo in s ploščnato razširjenim robom (plemenica), in 8. lijasti venec ''h)'' z ozko cevjo, ki se razširja polagoma proti robu.
 
[[Slika:Nsr-slika-013.png|thumb|250px|Slika 13. Nepravilni, nerazločeno-listni cvetni venci.]]
 
Najvažnejše oblike nepravilnega nerazločeno-listnega cvetnega venca so: 1. ustnati cvet ''a)'', cevast venec, čegar rob je razcepljen z zarezo na dva nejednaka dela, na zgornjo in spodnjo ustnico. Ako je ustnati cvet v grlu zaprt z napihnjeno spodnjo ustnico, pravimo, da je zijalast ali ošemljen ''b)''; 2. jezičasti venec s cevastim dnom in podaljšanim , nekako jeziku podobnim robom c).
 
Na venčevih lističih razločeno-listnih cvetnih vencev razločujemo spodnji , nekoliko reclju podobni del, ''žebico'', od zgornjega razširjenega dela, glavice.
 
[[Slika:Nsr-slika-014.png|thumb|200px|left|Slika 14. Pravilni, razločeno-listni cvetni venci.]]
 
Med pravilnimi cveti z razločeno-listnim cvetnim vencem so najvažnejši: 1. križasti venec ''a)'' s 4 dolgo-žebičastimi, v križu stoječimi lističi; 2. rožasti venec ''b)'' ima navadno 5 srčastih ali okroglastih, kratko-žebičastih lističev; 3. klinčasti venec ''d)'' ima 5 dolgo-žebičastih lističev v cevasti čašici, in 4. slezasti venec ''c)'' ima 5 kratko-žebičastih lističev, ki se ob dnu držijo drug drugega.
 
[[Slika:Nsr-slika-015.png|thumb|200px|Slika 15. Nepravilni, razločeno-listni cvetni venci.]]
 
Izmed nepravilnih cvetov z razločeno-listnim cvetnim vencembodi omenjen: 1. metuljasti cvet ''a)'' v sliki 15. s 5 lističi razne velikosti in oblike. Zgornji, največji ''d)'' je zavihan nazaj in se imenuje jadro; stranskima dvema ''c)'', ki sta oba jednake oblike, pravimo krila, in dvema spodnjima ''b)'', ki sta večkrat združena, ladija. 2. nepravilni cvet vijoličin ''e)'' s 5 lističi, kterih zgornja in srednja dva sta si po velikosti in obliki jednaka, spodnji je pa največji in ob dnu podaljšan v ostrogo. O drugih nepravilnih cvetih z razločeno-listnim cvetnim vencem, kakor na pr. o lisjakovem, ostrožnikovem in drugih, povedali bomo potrebno ob priliki.
 
Obod ali jednovito cvetno ogrinjalo je podobno ali čašici (volčja jagoda,
gl. sliko 143.) ali pa cvetnemu vencu (jesenski podlesek, gl. sliko 144.). Obodovi lističi so nadalje ali razločeni ali pa združeni v celoto in v pravilne ali nepravilne oblike, kakoršne nas srečavajo na pravih čašicah in cvetnih vencih.
 
Prašnik sestavlja niti ali reclju, včasi tudi listu podoben del - prašna nit, ki nosi na koncu dvopredelčasto, z drobnim, navadno rumenim prahom — cvetnim prahom napolnjeno vrečico, takozvano prašnico (vrtni tulipan ''b)'', glej sliko 138.). Včasi pa prašne niti tudi ni, in prašnik je sedeč.
 
Prašnikov je večjidel po več v cvetu. Da jih dobro presodimo, paziti moramo na mesto, kjer so pritrjeni, na lego in na medsebojne razmere z ozirom na dolgost. Včasi so vsi jednako dolgi, ali so pa nekteri daljši od drugih. Zdaj so pritrjeni na čašici, zdaj na vencu, obodu itd.; naposled morejo biti prosti ali pa združeni, bodisi s prašnimi nitimi ali pa s prašnicami. Vse te razmere so jako imenitne. Ker je pa v dodatku na njih osnovan ključ za cvetoče rastline, ni nam jih treba tukaj na drobno razlagati.
 
Na pestiču razločujemo tri dele. Spodnji je navadno najdebelejši in hrani v sebi osnovo prihodnjega semena (zarodke); iz njega se razvije plod, in zato mu pravimo plodnica (beli narcis ''b''), kjer je obod odrezan in razklan, da moremo videti vse tri dele (gl. sliko 133.). Drugi je vrat, niti podoben del, ki nosi na svojem koncu zeló različno brazdo. Včasi je pestič brez vratú, in brazda sedi neposredno na plodnici.
 
Različno od plodnice je plodišče. To je zgornji, včasi kopičasti ali sploščeni, včasi pa kakor skledica izdolbeni del cvetnega reclja, na kterem so pričvrščeni razni deli cveta. Tudi lega pestičeva je važna. Ako vidimo njegov najdebelejši del
 
== V. O plodu ==