Predgovor (1834): Razlika med redakcijama

Ne lé ſamo navada, ampak tudi ſpodobnoſt je, da shénſke kúhajo. Shene ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njih zhédnih rok je vſe prijétniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bolj ojſter pokúſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj je boljſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúha v’ apotékah. Kuharji ſo prevezh brihtni hotli biti, shénſke premojſtriti; ali kaj je is tega vſtalo? oni ſo snajdli umne méſhanja, ali nevarne sa sdravje; pod savitimi in komaj saſtoplívimi beſédami vpelali eno ſilno zhédo nesdravih jedíl; s’ ptujmi iméni kuhinſki jesik Némzam in ,Slovénzam˛Slovénzam smeſhali; tako dalezh, de nam dan donaſhni ſkoraj ni mogozhe unanje kuharſke bukve uméti.

Krajníze ſe kuhanja teshkó uzhé, kér ne uméjo poménka franzoskih, angleſhkih, laſhkih in némſhkih beſedí; poſébna nadloga je po desheli svunaj meſta, tam ga ni zhlovéka, ktéri bi ſkrivno saſtopne beſede rasloshil ne vájenim ſlovénkam. Toraj ſim ſi persadel sazhetik ene krajnſke kúhe v’ roke dati mojim rojákinam. One imajo zhaſt, de ſo narejavke sdravih, dobro diſhezhih, in ſnashnih jedí; tedaj jih nagovorim: ſtorite tudi vé zhaſt vaſhi kúhi, de jo bote v’ laſtnim ſlovenſkim jesiku umele ali saſtopíle, govorile, in ohranile. Ako niſim morebiti vſe prav po krajnſko sadel, bodete vé poprávile, in sa en drugi zhaſ povedale, kaj imam prenaredíti, kadar ſe bodo te bukve v’ drugizh natiſkovale. ,Sledna˛Sledna vmetnoſt ima ſvoje laſtne beſede; tudi vé imate ſvojo visho kuhinſke ſtvarí prav imenovati, tedaj bodete narbolj snale mojimu ſlabimu perzhetku popolnamoſt dati. Zhemú beſéde kraſti? Ali ni ſlovenſki jesik sadoſti premóshen?

Kadar ſe rezhe s’ lemono kiſati, je tudi vino, ali jeſih dober, ako nimaſh lemón. — ,Sago˛Sago je v’ ſhtazunah naprodaj.

Kuharze naj berejo te zele bukve sapóred, de eno ſploſhno saſtopnoſt dobójo. Pamet jih bo uzhila k’ ſledni jedi vezh ali manj perprave vseti, kakor imajo sa vezh ali manj ludí kúhati. ,Semterkje˛Semterkje ſe snajo ene ſtvarí premeníti, opuſtiti, druge perdjati: ſkuſhnja je velik uzheník.

Dalej imam savoljo krajnſkiga jesika v’ ktérim ſo té bukve píſane, opomniti: jes ſim glédal na narbolj snane med ſlovenzi najdene beſéde, de bi vſim saſtópen biti mogel. Kadarkolj ene krajnſke bukve na dan pridejo, ima ſlédni kaj zhes jesik godernjáti; enimu je prevezh po hrovaſhko, drugimu prevezh po némſhko, in tako naprej; jes pravim: mi moramo krajnſke ſlovénſke beſéde pojiſkati ſemtertje po desheli rastréſene, in na to visho ſkup nabrati zhiſto ſlovénſhino. ,Skuſhnja˛Skuſhnja me uzhí, de ni lahko ſtvarí najditi, ktéra bi ſe v’ enim ali ſaj drugim kótu prav po ſlovénſko ne imenvala; zhe je pa kaj novizh snajdenih in ſtarim ſlovénzam nesnanih rezhí, ſe snajo té po unanjih jesikih imenvati, ako bi jih mi ne mogli is ene ſlovénſke koreníne karſtíti.

,Sposnám˛Sposnám, de niſmo ſhe per sadnji popolnamoſti zhiſtiga kuhinſkiga jesíka. Nar laglaj bi meni v’ ti rézhi pomagale goſpodínje po desheli, kér ſo narblishaj per isvirku neſkashéniga ſlovénſtva.