Krona v višavi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 519:
da se nekoliko ogreje.
 
»Po Dominika grem,"« je pripovedoval — „letos»letos zadnjikrat o
Božiču, potem pôjdepojde na visoke šole ali bogve kam . . ." «
In v glasu se mu je poznalo, da je ponosen na svojega mlaj-mlajšega
 
šega brata. Pripovedoval je o njem to in ono in ni ga mogel pre-prehvaliti.
In v glasu se mu je poznalo, da je ponosen na svojega mlaj-
hvaliti. Potem je kmalu odšel, a popoldne se je oglasil Dominik
šega brata. Pripovedoval je o njem to in ono in ni ga mogel pre-
hvaliti. Potem je kmalu odšel, a popoldne se je oglasil Dominik
sam. V dolgi črni suknji je prišel, a je bil tako bied in slaboten,
da se je zasmilil Manici v dno duše.
 
„Ti»Ti si bolan, Dominik," ga je opomnila skrbno; a Dominik
je odkimal, slekel suknjo in sedel k peci, kakor navadno, kadar je
prišel k Mohorjevim.
 
„Ali»Ali ste jaslice že napravili?" je povprašal takoj, ker vseh
osem let, kar je pohajal v mestne šole, je napravil pri Mohorjevih
jaslice vedno on.
 
„Saj»Saj veš, da smo čakali tebe," je sladko opomnila Manica, ki
je imela takrat osemnajst let in je bila Ijubka in nežná kot roža v
v vrtu. „To»To je tvoje delo."
 
 
 
Jos. Premk: Krona v višavi.
 
 
 
145
 
 
 
In prinesla mu je na klop pastircev in vsega, kar je potrebne
pri jaslicah in sedla naposled poleg njega na nizek stôlstol in mu po-pomagala
magala izrezovati in graditi hlev in Betlehem na griču.
 
Mati Mohorka je postavila predenj, kakor vsako leto, kavo in
kruh in potem vino in suhih hrušek. Dominik pa jim je pripovedoval
o mestu in svojem učenju in o vsem, karkoli jih je zanimalo.
 
Ko so bile jaslice gotove, jih je pritrdil v kot, ostalo manj
važno olepšanje pa je prepustil Manici.
 
Tako se je godilo vsako leto, ko je prišel na božične počit-počitnice;
nice; a tisto zadnje leto je pritrdil sam tudi rožast prt, postavil
lúči in svečice in pripel velikega angela, ki ga je prinesel seboj iz
mesta. In ko je odhajal, je obljubil, da pride zvečer zopet, mogoče