Wikivir

Mrtva srca: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
MajaAŠ (pogovor | prispevki)
1.389 urejanj
MajaAŠ (pogovor | prispevki)
1.389 urejanj
Vrstica 4.780:
Morda
poznejših kdo, morda!
Z BogomZbogom, mladi prijatelj!«
 
Knez pozvoni.
Videti je bilo, da nočeneče dlje govoriti. Strežaj stopi v sobo. Filip odide z globokim poklonom.
 
»Torej tudi mrtvo srce!« vzdihnezdihne sam pri sebi ...▼
Strežaj stopi v sobo.
 
Zunaj na koridoru so čakali gospodje Nekateri so povpraševalipopraševali Filipa, o čem je govoril s knezom in toliko▼
Filip odide z globokim poklonom.
 
▲»Torej tudi mrtvo srce!« vzdihne sam pri sebi.
— —
 
Zunaj na koridoru so čakali gospodje.
▲Nekateri so povpraševali Filipa, o čem je govoril s knezom in toliko
časa.
Ali v tistem hipu je stopil škof iz svoje sobe.
Vrstica 4.799 ⟶ 4.793:
Vsi se globoko priklonijo.
 
»Opraviti želim kratko molitev v vaški kapeli, in želja
moja je, da me spremite« — tu se obrne knez k staremu
župniku — »vi, gospod župnik Skala!.«
 
Skala, vesel sreče svoje, naglo priskoči ter pritisne svoja ustna
svoja na bleščeči biser na knezovi roki.
Janez Evangelist
si pokrije glavo in odide v milostivem razgovoru
Vrstica 4.811 ⟶ 4.805:
 
Ko so bili odšli gospodje in je Filip sam ostal na hodniku,
imel je priliko čuti taleta-le razgovor v zapuščeni obedniciobédnici.
 
»Pij še enkrat, Lovre!« čuje se hripavičuje hripávi glas domačega
gospodarja, »pij še enkrat, raca pijana, in veseli se z
mano, da se je stvar tako dobro končala!.
To ti je starina,
da je nimaš enake v kleteh svojih kleteh, dasi imaš vina obilo!«
 
Glas Ernesta Malca je oznanjeval, da je mož pil nekaj
čez mero.
 
»Le pijva ga!« oglasi se oglasi Lovre Sodar.
Začuje se žvenket kup.
žvenket.
 
»Ali meniš, da se bodo res usedalisedali na limanice?« vpraša LovreLovro tleskaje z ustnamiustni.
 
»Boš videl!
Kakor muhe na medeno satje, če ga postaviš
na soncesolnce!« odgovori Ernest kričekričé.
»A zdajsedaj morava za
njimi, ti suknjarji so silno občutni.
Še enkrat pijva!«
Vrstica 4.837 ⟶ 4.830:
Zopet sta pila.
 
»A da ostaneš mož beseda, Lovre!« — in čulo se je,
kako sta vstala tedaj ter se bližala izhodu.
— »Mož beseda
kakor skala.
Nekaj tisočakov se ti smiliti ne sme!.«
 
»Moji tisočaki so tvoji, kakor rečem, in basta!« bleketableketá
Lovre.
»A kar si obljubil, moraš tudi izpolniti, saj veš!«
 
»Aha,« pravi Malec, »zanesi se name.!
Mesec dni ne
bo preteklo, in lahkolehko se boš ženil, hi, -hi!«
 
»Meta bo moja!«
Vrstica 4.859 ⟶ 4.852:
Filipa so zapuščale moči.
Grozne besede so ga opalile
kakor blisk, naslanjal se jekje k steni in nekaj trenutkovtrenotkov je slonel
je v resnici skoraj brez zavesti.
Poštenjaka stopita na
hodnik.
 
»Ta bledi obraz,« zajezi se zajezi Sodar, »morda je kaj slišal.«
 
»Naj sliši,« odgovori oni, »ta tako ne šteje.
Vrstica 4.872 ⟶ 4.865:
Nerodno odlazita po stopnicah.
Filipu se napravlja
tema pred pogledom, in zavedel se je groznega položaja
šele tedaj, ko sta bila onadva že davno odšla. —
 
==Petnajsto poglavje==
PETNAJSTO POGLAVJE
 
<i>Krotka je Nje duša▼
<poem>
▲<i>Krotka je Njenje duša
kano golubova,
a Njenje ime slatko
kano med cjelova.
 
Al šta mi to hasni
dobro najugodnije,
kad nebo i zemlja
rastavlja me od Njenje!</i>
Stanko Vraz</i></poem>
 
Filip Tekstor je sam ostal na hodniku.
Ko so odšli
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Mrtva_srca«