Mrtva srca: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 7.052:
javno izročil najboljše versko izpričevalo.
Pobožna srca
so se topila v veselju o spokorjenem tem grešniku
Ko je
pričetkom jeseni stopil pred občinstvo z velikanskim
podjetjem,
Do
tedaj je sekal Malčevemu blagostanju rudnik, o katerem
se je v prejšnjih poglavjih že govorilo, globoke rane in
polagoma je bil pogoltnil starih trdnjakov obilo vreč, ki
so ležale nekdaj v Vida
neusahljivega dohodka.
Mož je porabil čase, v katerih je
živel.
umoriti v sebi vsako stalno prepričanje.
A kaj če to v
časih, v katerih sta špekulacija in sleparstvo, če sta se
vedeli zaviti v
nevedne in zaslepljene tolpe
Z denarji, ki mu jih je naštel stari Sodar, je »olepšal«
Ernest Malec jamo in nekega jutra
bogato žilo,
obetala najlepšo bodočnost.
Takoj se je razneslo med
narod, da tiči v Ernesta Malca rudniku neskončno bogastvo
in da ga je treba samo izgrebsti
Tudi se je dostavljalo,
da Malec sam ničesar opraviti ne bo mogel,
ker nima zadostne zaklade, in da bi
bi večja družba stvar vzela v roke.
Vsi pa so bili edini v
tem, da korist dežele zahteva, da se ima kaj storiti
Videlo
se je torej vsakemu naravno, ko je pričetkom jeseni
gospod Ernest Malec v družbi beležnika Sodarja
osnoval delniško društvo, ki je prevzelo nalogo
po vseh pravilih in predpisih rudoslovja pametno
in uspešno gospodariti ter
izkopati dalo
Zavladalo je splošno navdušenje, in ko so
umetno okrašene delnice zagledale beli dan,
občinstvo zanje.
Ko pa se je celo zvedelo, da se je sam knez
Janez Evangelist vpisal v kolo delničarjev, ni se mogla ustaviti več reka razljučenega dobičkolovstva: kar se je
▲v trudu dolgih let prihranilo, zapustiti je moralo skrite
▲predale in se spremeniti v lepo obrobljeno delnico novega
društva, ki se je potem v skrivni predal z večjim
veseljem spravila nego poprej v trudu dolgih let težko
prisluženi denar
Delničarji so se množili kakor gobe po
dežju; tako zelo so se množili, da je moral še celo Ernest
Malec lepo število delnic prodati, ki si jih je bil pridržal
v imenu poplačbe kupne cene,
novo delniško društvo za prevzeti rudnik.
In še hvalo so
mu peli, ker je bil tako nesebičen, da je imel rajši denar
nego pa delnice, ki so morale mnogo več donašati
gotovina.
Staro bogastvo se je povrnilo na Nižavo, in veljava
starega rodu ni bila nikdar tako mogočna kakor tiste
dni, ko so se delnice novega društva trosile
polnile Ernestu Malcu prazno blagajnico.
Vse se je posrečilo,
in da bi se
ohranila obitelji,
obiteljo Sodarjevo, da se je tako veliko imetje spojilo
z drugim velikim imetjem, kar je mnogobrojnim delničarjem
dajalo še več upa, še več poguma
Podjetje,
podprto po obiteljih, kakor sta bili Sodarjeva in Malčeva,
nikakor ni moglo splavati po vodi.
To je moral uvideti
vsak človek
treznemu preudarku.
Stari Sodar je
zahteval plačilo svoje.
Jesenskega jutra se je oglasil
| |||