Mrtva srca: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
MajaAŠ (pogovor | prispevki)
MajaAŠ (pogovor | prispevki)
Vrstica 7.202:
Ta je tedaj že dan pred poroko dospel na Nižavo.
S
sabo pa je pritiral dva tovariša, plemenitnika, ki sta zž
njim že poprej v garniziji popivala in z novopečenim častnikom uganjala vsakovrstne šale, ki jih ta v radosti
svoji, da ima aristokratske prijatelje, niti opazil ni. Bila sta to baron Krušič in grof Welser.
 
 
častnikom uganjala vsakovrstne šale, ki jih le-ta v radosti
svoji, da ima aristokratske prijatelje, niti opazil ni.
 
Bila sta to baron Krušič in grof Welser.
Nadčastnik baron Krušič je nosil na velikanskem telesu
drobno in s telesom v nikaki primeri stoječo glavico. Njegov obraz je bil navaden, takorekoč vsakdanji, in
da si ni česal redkih las v velik rep okrog ušes, bi ne bil kazal niti najmanjšega plemenitaškega znaka na sebi!.
 
Njegov obraz je bil navaden, tako rekoč vsakdanji in,
da si ni česal redkih las v velik rep krog ušes, kazal bi ne
bil niti najmanjšega plemenitaškega znaka na sebi!
Pod
nosom so mu visele velikanske brke, podobne ledeni
Vrstica 7.225 ⟶ 7.218:
si je bil v svesti, da so brke največji kras, s katerim ga je
oblagodarila priroda.
ZatoZategadelj jih je neprestano sukal z
drobnimi prsti, in posebno tedaj, če je bil v družbi, v
kateri so se nahajale ženske.
Imel je tudi svojstvo, da se
Vrstica 7.237 ⟶ 7.230:
V nasprotju z baronom pa je bil grof Welser tenak
častniček, nizke postave in bledega obraza, ki niti brk
imel ni!.
Glavno svojstvo mu je bilo, da je rad pil šampanjca. Govoril je zaspano in ne mnogo.
 
Govoril je zaspano in ne mnogo.
Tolikanj bolj pa
je klel. In če se je pričelo besedičiti o kaki opolzli stvari, tedaj se je grof Welser hipno oživil in na blaziranem
je klel!
 
In če se je pričelo besedičiti o kaki opolzli stvari, tedaj se je grof Welser hipno oživil in na blaziranem
obrazu se mu je napela vsaka žila.
Če je bil pijan, bil je bil
nevaren človek, ker je pri najmanjši priliki takoj rad potegnil
orožje.
Vrstica 7.257 ⟶ 7.246:
sam Bog nebeški.
Kjer je hrumela vesela družbica, tja se
je znal pritihotapiti, da je pil in jedel drugim na stroške. Kjer se je dolgočasila lepa zakonska ženica, je sukal naš
 
Kjer se je dolgočasila lepa zakonska ženica, sukal je naš
vitez gotovo dolge svoje ude krog nje.
Delal ni nič, imovit
ni bil, ali vendar je živel v veselju in hrupu!.
Svoj čas
je bil častnik, ali moral je iz službe zavoljo dejanja, ne
posebno častnega, o katerem pa pozneje ni rad govoril. Pač pa je poznal skoraj vse častnike v cesarski vojski.
 
Ta četvericačetvorica se je oglasila torej v dan pred dvojno poroko
Pač pa je poznal skoraj vse častnike v cesarski vojski.
 
Ta četverica se je oglasila torej v dan pred dvojno poroko
na Nižavi.
Orožje je žvenketalo in ostroge so brenčale
po hodniku kakor v kaki vojašnici!.
Napravljali so
krika in hrupa, da ga ponižni dvorec poprej morda še
nikdar toliko ni čul!.
Posebno Viktor, ki je bil sam sebi v
novi uniformi neizmerno bil po volji, je kričal je kakor besen,
ker je živel v veri, da se pravega vojaka vojaški značaj
razodeva v glasni in kričeči govorici.
 
Popoldne okoli treh so se umakniliumekníli iz druge družbe in
napravili svoje taborišče v stranski, oddaljeni sobi. Dasi
 
Dasi
že silno pijani, pričeli so v tej sobi piti iznova.
Prazne
steklenice so metali v steno, skozi okno, da je razbito
steklo žvenketalo, kar jim je posebno dobro delo, ali pa
po tleh, kamor se je komu zljubilo!.
Bil je še velik dan,
vendar navzlic temu so jim gorele sveče!.
Da bi dejanskodejanski
pokazali, kako nepotrebno orodje so stoli in mize, so polegli
so po tleh, po podnicah in ležali krog polnih steklenic
kakor nekdaj Rimljani krog svojih skled.
Uganjali so
raznovrstne neslanosti, ki jih pameten in trezen človek
ne uganja!.
Ali ti so živeli v zavesti, da se nebeško kratkočasijo
in da se nosijo kakor bogovi, ko so srebali nektar
na olimpskih vrhovih!.
 
Končno pa je moralo tudi to brezmejno pijančevanje
zaradi enakoličnosti biti dolgočasno!.
Prvi se je pričel
dolgočasiti baron Krušič.
 
»Veste kaj,« spregovoril je, »toleto-le pijančevanje je sicer
pametno!.«
Tu je odrinil viteza Lanskega dolge noge, ki
mu jih je bil le-ta lahkodušnolehkodušno položil na trebuh.
»Ti si
dolgočasna zverina, Lanski!«
 
»Silno dolgočasna!« dostavil je dostavil Welser zaspano,. »inIn
prsti me srbe, da bi te s palašem usekal krogokrog pijanih
ušes!«
 
Lanski je potrpežljivo molčal in junaško pil.
 
»Če se dobro premisli,« oglasil se je oglasil zopet baron,
»stvar je vednostvar ena in ista!tista.«
 
»Ena in istatista,« mrmra Lanski, »in šampanjca je tudi že
preveč!.«
 
»Molči no!« zavrne ga zavrne Welser,. »šampanjcaŠampanjca nima človek
nikdar preveč!.
Vsaj pošten človek ne!.
Ti Lanski, ti
pa si preklicana sirota!.«
 
Takoj je vitez obmolknil, ker se je bal, da bi ga sicer ne
izpehali iz družbe.
 
»Nečesa vendar nimamo, nečesa nimamo!,« tama
Krušič.
»Potrebne <ibig>soli</ibig> nimamo!«
 
»Česa nimamo?« vpraša Lanski ponižno.
 
»Vraga, ali ne čuješ?
Potrebne <ibig>soli</ibig> nimamo!« kriči
Welser nanj ter dostavi trudno: »Vse na tem človeku me
jezi!«
Vrstica 7.350 ⟶ 7.333:
»Nekaj šale mora
imeti vsak človek.
Ali naj ves čas tega Lanskega uživam? Tako bedast vendar še nisem.«
 
Tako bedast vendar še nisem!«
 
Lanski je molčal in pil.
Vrstica 7.366 ⟶ 7.347:
»Govori, govori!« sili Malec.
 
»Predlog moj je taleta-le.
Ponižno sedemo k mizi, odpremo
vrata ter čakamo, kdo pride prvi po hodniku. Kdor
pride prvi, pade nam pade v plen in malo se pošalimo zž
 
njim!.«
Kdor
pride prvi, pade nam v plen in malo se pošalimo z
njim!«
 
»Izvrstno!« kriči vsa družba.
Vrstica 7.382 ⟶ 7.361:
bo!«
 
»UraUrá!« vpijejo vsi.
 
Takoj vstanejo, postavijo mizo na prejšnje mesto, sedejo
k nji ter jo oblože s polnimi steklenicami in kupami. Tudi sveče pogase in vrata na hodnik odpro na stežaj. Potem sedé mirno in pazljivo poslušajo.
 
Tudi sveče pogase in vrata na hodnik odpro na stežaj.
 
Potem sedé mirno in pazljivo poslušajo.
Ali na hodniku
se ni začulo ničesar.
 
»Vraga, nikogar ne bo!« zatogoti se Krušič.
»Kje li tiči
vse?
Če pride ženska, prosta ji pot!.
To se ve, in med poštenjaki tega posebej naglašati ni treba!.«
 
»To se ve, to se ve!« godrnja pijani vitez Lanski.
 
»Da
bi satan le starega Sodarja privlekel,« spregovori zaspani