Mrtva srca: Razlika med redakcijama

 

Dvojno ženitovanje, ki se je praznovalo drugi dan

Takoj zjutraj se je

oglasila nenadejana vest: najprej je odpovedal grof Anton

In res je knez Janez Evangelist umrl tiste dni,

in mi vsi vemo, da za njim stolica sv. Maksima ni imela

 

Najneprijetneje pa se je pripetilo v Rakovniku pred

Po poroki, ko se je gosposka svatovščina usula

iz božjega hrama in posedla na vozove, za slovesni ta

Stari Sodar je

ravno z mlado svojo ženico hotel stopiti v voz.

 

polasti duše.

 

Toliko smešnejši in ostudnejši, ker se

je stari grešnik zaljubljeno dobrikal okrog preuboge

 

»Komu pač zvoni?« ponavlja Meta v strahu.

bi mu svatje kaj darovali.

Z gladnimi pogledi je premeril

spravljal, kar se mu je stiskalo v radovoljno roko.

 

»Čakaj, takoj bomo zvedeli, draga ženica!«

In starec

— Oni pri cerkvenih vratih je

hipno priskočil: »Kaj ukazujete, gospod Sodar?

No, ali

No, ali ste

videli, kako debele sveče so gorele na oltarju?

In lestenec,

da malo takih, kajne, gospod Sodar?

ne!«

 

Tudi

Ernest Malec.

 

»Zakaj ne odrineš, Sodar?« vpraša malomarno.

 

vedela, komu zvoni.

Kdo je umrl, Tine?«

»E,« odgovori Tine zaničljivo, »tista žival, ki se je plazila

Pa saj morate vedeti?«

 

 

»No, tisti Lipe, ki je stradal pri vas tam gori.

Pa sem

 

»Lipe!«

 

»Pravijo, da se je sam ustrelil.

A to ne bo res, ker bi

 

»Ustrelil! Jezus, Marija!«

Na zemljo bi se bila zgrudila,

 

Bil je tožen povrat iz cerkve.

Nevesta je ležala brez

zavesti v vozu; svatje pa so si šepetali različne opazke na

ali s takšnim milovanjem, ki je dosti zbadljivejše od očitnega

zasramovanja.

 

Spomin na ta dogodek je ležal potem nad svatovščino,

 

Kakor bi se udeleževali sedmine, sedeli so svatje

krog dolge, s cvetjem bogato okrašene mize.