Žrtva ljubosumnosti: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 28:
Še enkrat jim potrosi gospodinja velik kupček pšenice in koruze ter ogleduje pasno domačo kuretino. Saj bi rada zopet enkrat videla, kako se kaj redi in debéli njena perutnina.
Ponosna in
▲•bodo prav dobri za gostijo. Saj jih je pa tudi treba. Ako ne najdejo svatje pri nas velikega in imenitnega gostovanja, kje bi ga pa še ? Saj ni daleč na okrog take kmetije, kakorena je naša!"
In
▲Ponosna in _sama seboj zadovoljna stopi potem. mati Jera ,v hišo ter jame pripravljati južino za domače , ki so bili vsi z Brankom 'vred odšli k poznej maši. • Uro hode, je bilo sicer do farne crkve, ali vsak čas jili'je že pričakovala gospodinja k obedu domil. Saj so pa imeli tedaj tudi takega „gospoda", ki niso nikdar predolgo pridigovali, in ,to je bilo 'Seveda vsem po volji ! .
▲In res, predli° je bila ura dvanajst, končala so jo že v farnej erkvi , v. inaša. Orgle so lepo in močno -donele, skupno petje se je pri zadnjem blagoslovu veličastno razlegalo Po crkvi , da je bilo veselje poslušati ga. e nekaj minut, in takoj so vsuje .množica iz 'božjega hrama. . Mladenči naprej, možje za njimi. Prvi se ustavijo Ob orkvenem obzidji pri • izh6d.u. :Til si ogledujejo domača dekleta ,, grede praznično opravljena in na- - lišpana iz crkve. Sedaj so švigali iskreni pogledi sem pa tja, swehljale. . se ristniee žarela lica, nainežikovale oči. Saj jo bila mladina pa tudi sreČna, da se .zopet enkrat vidi ter more govoriti' :med sebej. Nedelja .1.'e nagemu kmetskemu ljudstvu isti blaženi dan , ko pozabi na vse te- žave in skrbi, ki so mu težile skozi celi teden srce in tele.
▲Stopivga na plano, ozre se sramežljivo okrog. A takoj povesi oči. Vida j•• s svojim pogledom nekoga iskala, a • našla ni nikogar. .Kakor.- pregleda orel z bistrim očesom hipoma celo planjavo, ali ni nikjei. dt-nj primernega plena, ..tako jo.plavolasa deklica že po prvem pogledu spoznala, da. ni v., krogu znanih jej inladenčev , njenega Branka. Strah obide, njeno dušo, rudečica jej oblije lice,- temno se jej -Stori pred očmi. Kakor brezČutna koraka naprej ••za drugimi tovarŠicarni.
▲•Ko , sem bil pri vojakih, videl sem marsiktero deklico po mestih in trgih. Bil. 8(4111 na Českein.•, bil sem na, Nemškem, ali takega .dekleta nisem videl nikjer. Ne 'samo devet far, ternveČ cela, naša dežela štajerska ne''''• premore tako krasnega dekleta, kakor je naša Vida!"
Mladen& 'So verjeli tein besedam. Saj so pa i sami občutili, — in Čut lepote je tudi priprostemu- kmetskemu človeku prirojen, -- da je res lepa Mohoričeva. Vida., ali vsaj desetkrat lepša, , kakor ktera si koli druga deklica na daleč okrog
|