Kupčija in obrtnija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 197:
se pogodila. Stvar, ki je prešla na tak način iz
lastnine kupca, imenuje se, če je surovi pridelek, navadno
ali rokodelca, ki jo je bolj za neposredno človeško
rabo izdelal:
Razen robe in blaga morejo se prodajati in kupovati tudi nevidljive stvari. Prodati in kupiti se more
kakšna
V svetem pismu stare zaveze se bere, da je Esav svojemu mlajšemu bratu vse pravice svojega prvorojenstva za
skledo leče prodál, ktero je jako čislal. — Če je kdo
Vrstica 217 ⟶ 218:
je roba za robo: žito se je prodalo za vola, vol za
obleko, obleka za drugi živež, itd. Taka kupčija je še
danes pri divjih narodih. Od kar so pa ljudje denar iznašli,
posreduje kupčijo denar. Za denar se danes pri vseh količkaj izobraženih narodih more vsaka stvar kupiti.
Časih pa, posebno kedar je trda za denar, prodava se
roba tudi za delo. Gospodar n. pr. imajoč veliko gospodarstvo,
ktero toliko dela potrebuje, da ga ne more sam s svojo družino zmagati, more najeti dninarje ali
težake, in ker nima gotovega denarja, plačuje svoje delalce z živežem;
on je tedaj njihovo delo kupil za živež. Preden je kupčija zvršena, morata se prodajalec in
kupec za kúpno ceno pogoditi. V velikej kupčiji se večkrat zgodi,
da se prodajalec in kupec ne moreta za kúpno ceno pogoditi. Onádva najemeta si koga drugega
kot cenitelja, in kakor ta ceni, pri tem ostane, njegovej
Vrstica 250 ⟶ 255:
prodajalca in kupca. Samo v dveh slučajih se more
kupčija zavolj cene razvezati. Če je namreč pogojena cena
ima kupec pravico tirjati, da gre kupčija nazaj; — narobe pa,
če je pogojena cena za polovico niža, kolikor je roba res vredna,
ima prodajalec pravico tirjati, da se kupčija razveže. Se vé, da se mora to dokazati,
da je res tako. Taka razveza storjene kupčije je ustanovljena
Vrstica 265 ⟶ 271:
Storjena kupčija razdere se še v sledečih slučajih:
1. če je prodajalec
svoje robe prikrival. Nekdo bi n. pr. rad čisto črnega
konja kupil, takega namreč, ki na vsem svojem životu ne
Vrstica 321 ⟶ 327:
kupca pogojeno ceno v roke dobil. Če je prodajalec svojo
robo brez istodobnega prijetka kupovne cene kupcu izročil,
se reče, da jo je
tudi že pred izplačanjem kupovnine pravi lastnik robe
postal. Prodajalec nima pravice na vero prodano robo od
| |||