Kupčija in obrtnija: Razlika med redakcijama

== III. Žitna kupčija. ==

 

 

Nektere dežele so take, da zavolj neugodnega podnebja, zavolj nerodovitnih goratih tal ne pridelajo toliko žita, kolikor ga prebivalci vsak dan potrebujejo; časih tudi po slabih letinah v žitnih deželah kruha primankuje. V takih okolnostih je treba, žito v tistih deželah kupiti, ki so ga v izobilju prirodile, in sicer toliko, da ga same potrositi ne morejo.

Danes, ko je obrtnija velika, ko so se povsod fabrike vzdignile, in je po njih mnogo več delalcev kakor jih je nekdaj bilo, treba je tdi veliko več kruha, nego ga je nekdaj treba bilo; in vendar se je v prejšnjih časih več ovsenega kruha jedlo kakor danes. Da! delalcem je celo ržen kruh preslab, in le pšeničnega še obrajtajo. Da je to mogoče, to je naredila žitna kupčija. Razen tega se danes veliko več žita v pivarijah in žganjarijah potrosi, kakor se ga je nekdaj potrosilo, in vendar ga še ne zmanjkuje. Zakaj ne? Zato ne, ker žito iz daljnjih krajev v deželo pride. Žitnej kupčiji se imamo zahvliti, da se žito tje vozi, kjer ga ni zadosti, in tako mnogo pokrajin lakote obrani, ki bi sicer za gotovo nastala.

 

 

== IV. Voznina ali fróht. ==