Wikivir

Kupčija in obrtnija: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Vrstica 587:
Vse to, kar smo tukaj za prevaževanje robe na vozéh povedali, velja tudi za prevaževanje robe po rekah, po jezerih, po morju in tudi po železnicah. Kar se železnic tiče, moramo še to opomniti, da so one obvezane vsako robo, naj si že bo kakršna koli, za prevaževanje sprejeti, samo da je roba dobro zavita in pa taka, da se v železniške vozove nakladati da. Železnica ne sme nikogar, kdor hoče svojo robo po železnci odpraviti, zavrniti, češ da njegove robe neče za prevaževanje sprejeti.
 
Pri prevaževanji robe po morji vzame se ali cela ladija, ali pa kak posebno opredeljen in odmerjen prostor na ladji al barki tako rekoč v najem. Na ladji gre navadno bolj za prostor, ki ga roba zaleže, kakor za težino robe. Pri prevaževanji robe po suhem se voznina navadno od težine robe računi, pri prevaževanji robe po vodi računi se voznina navadno od tistega ''{{razprto|prostora''}}, ktrega zaleže, posebno pa take vrsti roba, ki je nespretna (encombrement) za nakladanje, ki se ne da lepo skup zložit, in navadno velik prostor zahteva.
 
Na ladijo more morska burja udariti, takrat so mornarji prisiljeni en del robe v morje pometati, da s tem ladjo zlajšajo, in s tem sebe, ladjo in ostalo robo potopa rešijo; kajti težja je ladja, veča je nevarnost zanjo, da ne bi je burja preveč na stran nagnila, in tako potopila. Do težke ladje ima burja večo moč kakor do zlajšane. Tako metanje robe z ladje v morje imenuje se kupčijski ''{{razprto|havarija''}}. Škode pa ne trpí samo tisti, čegar roba je v morje pometana, ampak škoda se razdelí med vse tiste, kterih roba se je skoz to rešila, pa tudi lastnik ladje mora en del škode na sebe vzeti.
 
V Afriki in Aziji so velike puščave. Puščava Sahara v Afriki je skor trikrat tolika, kakor celo naše cesarstvo. Tudi skoz te pustinje je kupčija pote našla, po kterih se roba sicer ne prevažuje po cestah, kajti teh tam ni kakor so pri nas, pač pa na tovorih nosi. Za tovorenje ali prenašanje robe služi velblo al kamela. Velblod ima tako lastnost, da se more za četirnajst dni vode napiti in zavolj te lastnosti je nalašč stvarjen, da skoz pustinje na svojem hrbtu robo nosi; kajti v puščavi, kjer se mora po več dni potovati, preden se do kakega studenca pride, bi vsaka druga žival, konj, vol, ali osel žeje poginiti morala. Velblod je za Afrikanske pustinje ravno to, kakor so barke za morje.
 
Trgovci razločujejo dvojno težino. Prva je tako zvana surova alali ''{{razprto|sporko''}} težina, t.j. tista, ki jo tehta roba z zamotkom vred, v kterem je shranjena, n.pr. vino s sodom vred, žito z vrečami ali žakljami vred itd. Druga težina je čista ali ''{{razprto|netto''-}} težina t.j. težina robe brez zamotka. To pa, kar zamotek sam na sebi tehta, se zove po kupčijski ''{{razprto|tara''}}, zamotek sam pa ''{{razprto|ambalaža''}}. Tista težina pa, za ktero se je roba po izsušenji zlajšala, ki je tedaj v zgubo šla, imenuje se ''{{razprto|kalo''}}. Vsuši se s časom marsiktera roba n.pr. sir, poper, suho sadje, seno, in enake stvari.
 
== V. Carina ali col. ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Kupčija_in_obrtnija«