Kupčija in obrtnija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 885:
== X. Kredit. ==
Kaj je kredit? — Kredit ni nič drugega kakor
da bo tisti, kteremu se kaj na vero da, to ob svojem času tudi pošteno plačal. Kdor nima tega
zaupanja, ta nima kredita, in kdor nima kredita, temu
ne bo noben trgovec kaj na vero prodal.
Kredit je tako dragocena stvar, da danes
brez kredita noben trgovec kupčevati ne more; zato je pa tudi glavna skrb vsakega trgovca, da si svoj kredit ohrani,
in kolikor mogoče še bolj vtrdi. Tisti trgovec, ki je pri
fabrikantih kredit zgubil, ta je gotovo že blizo bankrota.
Kredit se da le tistemu, ki je
{{razprto|premore izpolniti. Siromak, ki nič nima in nepoštenjak, ki samo
na goljufijo gre, ta dva nimata kredita. Vsak poštenjak
Vrstica 904 ⟶ 907:
Kredit v kupčiji pa ne odvisi samo od poštenja in
premoženja, ampak tudi še od drugih stvari. Prebivalci
takih dežel n. pr., v kterih drži vlada dober red, v kterih je premoženje, pa tudi tirjatev vsakega v postavah
zagotovljena, v kterih so sodnije pravične, tako da vsakter,
Vrstica 916 ⟶ 920:
mogoče svoj kredit rešiti in svoj dolg poplačati, in tisti,
ki so mu bili kaj zaupali, svojo tirjatev zgubé. Vsak
tedaj, ki komu kredit da, vzame na sebe tudi
da pri nepovoljnih razmerah ne bo nikdar do
svoje tirjatve prišel; — in ravno zato, ker je s kreditom
zmerom nevarnost zgube v zvezi, se kredit ne daje
Tisti, ki kredit da, hoče nekaj za to imeti, — in tisti, ki hoče kredit imeti, mora ta kredit plačati.
Od tod pride, da tisti, ki robo na kredit kupi, jo zmerom
draže plačati mora, nego oni, ki jo za gotovi denar kupi.
Kdor sam nima dovolj zaupanja, ta si mora
ki za njegovo plačilo dober stoji. Ker
pa tudi porok dolžnost na sebe vzame, da bo moral on
Vrstica 961 ⟶ 966:
kredit se tudi ponuja, to se ve, da ne zastonj, ampak
za plačo. V velikej kupčiji so se stvorili taki denarni
zavodi, ki trgovcem in drugim kredita potrebnim podvzetnikom. kredit na prodaj ponujajo. Taki zavodi imenujejo se
večem kupčijskem mestu.
Vrstica 976 ⟶ 981:
se njim v shrambo izročen in pri njih na obresti vložen
denar, v koristna povzetja, med drugim tudi v kupčijo
prepelje. Hranilnice, založnice in banke plačujejo tistemu,
ki jim je svoj denar izročil, n. pr. po 5 goldinarjev od sto, one dobivajo od trgovcev in podvzetnikov, kterim
so denar naprej na kredit dale, po 6 goldinarjev od sto.
Vrstica 991 ⟶ 997:
zavodi obresti, ki jih od podvzetnikov zahtevajo, vzdignejo
n. pr. od 6 na 7 goldinarjev od sto. Po kupčijsko
se to imenuje, da se je
se zmerom tačas vzdigne, kedar je trda za denar, kedar
je mnogo takih, ki ga na posodo iščejo. — Kedar imajo
Vrstica 998 ⟶ 1.004:
diskonto od 6 na 5 1/2 goldinarjev nižej, ne bi li morebiti
po zniženem diskonti več takih privabili, ki bi od njih
denar na posodo vzeti hoteli.
== XI. Kapital. ==
|