Kupčija in obrtnija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 1.015:
mrtev kapital, kajti on ne daje nobenih koristi. —
 
Pod kapitalom se pa ne sme samo ''{{razprto|gotovi''}} denar
razumevati, ampak kapital so tudi vse tiste stvari, ki so
se za gotovi denar kupile, ki so za podvzetje potrebne,
Vrstica 1.032:
Za dninarja, za delalca ste njegovi dve zdravi roki kapital. On ta svoj kapital s tim plodonosen naredi, da roki prav marljivo pri delu preobrača. Mrtev in neplodonosen bi pa bil ta njegov kapital, če bi roki križem držal. — Za rudarja je njegova jama, iz ktere rudo koplje, kapital. — Za trgovca je kapital tudi njegovi kedit, njegova firma, njegovi kupci! —
 
Tisti del, za kteri je kapital v kupčiji narasel, imenujemo ''{{razprto|dobiček''}}; tisti del pa, za kterega se je zmanjšal, zové se: ''{{razprto|zguba''}}. Dobiček je tem veči, čem hitreje kapital v podvzetji kolobari, in čem večkrat svojo obliko premenjava. Trgovec, ki ima 10.000 gld. glavnice, in ta kapital v enem mesecu preobrne t.j. v enem mesecu za-nj blaga nakupi in to blago še tisti mesec prodá, bo ravno toliko dobička imel kakor oni trgovec, ki ima sicer 20.000 gold. kaptala, pa ta kapital še-le v dveh mesecih enkrat preobrne. — Kdor n.pr. pri sto goldinarjih kapitala tri goldinarje dobička išče, pa te sto goldinarje v enem mesecu dvakrat preobrne, imel bo po tem dvakratnem preobrnjenji v enem mesecu dvakrat tri t.j. šest goldinarjev dobička; — tisti pa, ki od sto goldinarjev kapitala pet goldinarjev dobička išče, pa ta svoj kapital v enem mesecu samo enkrat prevrže, bo imel v istem času za en goldinar manj dobička, da-si-ravno mu njegov kapital za dve stotinki več obresti nosi, nego onemu prvemu. Potrjena prikazen je, da se kapital veliko ložej in veliko hitreje preobrača, če se od njega pri vsakem preobrnjenji manj dobička išče, kakor nasprotno, če se veči dobiček išče. Če n.pr. od vsakih sto godinarjev glavnice samo tri goldinarje dobička iščeš, bodeš onih sto goldinarjev vsaki mesec po dvakrat preobrniti mogel; — če pa od vsakih sto goldinarjev kapitala pet goldinarjev dobička iščeš; bodeš iste sto goldinarjev na mesec komaj enkrat preobrnil. Zato je tisti zmerem na večem dobičku, ki od svojega kapitala manji odstotni dobiček išče pa ta kapital večkrat preobrača, memo onega, ki od svojega kapitala sicer veči odstotni dobiček išče, pa ravno zavolj tega svoj kapital počasneje in težje preobrača.
 
Kdor sam s svojim kapitalom ne zna obračati, kakor bi treba bilo, kdor se s tim tudi pečati neče, kdor to ne razume, kdor za to srečne roke nima; — ta naj svoj denar, da mu celo mrtev v škrinji ne leži, komu drugemu ''{{razprto|posodi''}}, ki vé in zna, kako se s kapitalom obrača, ki se rad s tim peča in spretno in srečno roko ima. Kapital se ne posojuje zastonj. Tisti, ki ga je na posodo vzel, mora onemu, ki mu ga je na posodo dal, obresti plačevati. Recimo, da mu od vsakih sto goldinarjev na leto po šest goldinarjev obresti plačuje. On je pa med tem letom, recimo desetkrat sto goldinarjev preobrnil, ter po vsakem preobrnenji po šest goldinarjev dobička naredil, kar čez celó leto desetkrat šest t.j. šestdeset goldinarjev znese. Po odbitku obresti mu ostane še 54 gold. suhega dobička. Se vé da je v teh 54 goldinarjih tudi plača za njegov trud zadržana, ki ga je pri preobračanju kapitala imel. Sicer pa, če bi bila nesreča htela, bi bil mogel ravno toliko ali še več zgubiti. Velikokrat se pripeti, da ne samo dobička ni, ampak še celó kapital v podvzetji propade.
 
Takim ljudem, ki svoje kapitale drugim izposojujejo, ter samo od obresti živé, ki jih od svojih kapitalov berejo, se pravi, da so ''{{razprto|kapitalisti'',}} ali ''{{razprto|rentjêri''}}, ker se njih dohodki tudi rente imenujejo.
 
Brez kapitala se danes nič ne opravi. Kmet brez pluga ali drevesa, ki je za njega kapital, ne more iti orat; — tkalec brez svojega stola, ki je tudi za njega kapital, ne more tkati; — lovec brez puške, ki je tudi za njega kapital, ne more zajcev streljati. Vse veče važnosti je pa kapital v obrtnijskih in kupčijskih podvzetjih!