Kupčija in obrtnija: Razlika med redakcijama

človeku prvi navod h kupčiji dale. V starih časih,

še dolgo

na enej straní Indom, na drugej pa Egipčanom. Fenicija

je bila siromašna dežela, kamenita, gorata in nerodovitna,

 

Poleg Feničanov, in malo pozneje so sloveli kot

ta ošabna, ta gizdava.

 

dežele za kupčijo mnogo bolj prikladna kakor Fenicija in

Kartago, pečali so se stari Grki vendar raje z znanostmi

Feničane premagal, in njihova mesta razdjal, in ko so

nekoliko časa po tem Rimljani tudi mesto Kartago razvalili;

imenom Aleksandrija; naglo je vso kupčijo med zapadnimi in jutrovimi deželami k sebi potegnilo, in tudi danes

je Aleksandrija še imenitno kupčijsko mesto, dasiravno ne

več tako, kakor nekdaj.

 

 

Ob časih silnega preseljevanja narodov, je kupčija

kakor vse drugo, razen v Carigradu, povsod tako prepadla, da nikoli ne tako, ne poprej in ne poznej. Odsehmal so začeli Arabi in Turki tudi Carigrad napadati, ter so ga nazadnje res tudi prisvojili. Kupčija je

kupčiji toliko bogastva in toliko moči pridobile, da

jih je svet tačas »kraljico morja« imenoval. Poleg Benetek so se vzdignila ob tem času še druga imenitna

in čez Novgorod, našla je zdaj drugo cesto, namreč po

morju, ter je staro pot po suhem celo opustila. Zdaj je

tačas pod Španjskega kralja spadali. Nizozemci so bili

še pred kakimi tri sto leti najbogateji narod na svetu,

 

Iz rok Nizozemcev je prešla svetovna kupčija v roke

Angleži so danes najmogočneji in bogateji kupčijski

narod na svetu. Zavolj tega se imajo posebno svojej kraljici Elizabeti zahvaliti, kajti ona je položila temeljni kamen

dvesto let je še le tega, kar so Angleži prvi dve kupčijski ladiji v vzhodno Indijo poslali, danes pa imajo v

Indiji toliko zemlje osvojene, ki zaleže toliko prostora,

 

Najpoprej bodemo po drugih delih sveta se ogledali, potem

se v Evropo vrnili in nazadnje v naše kraje prišli. Največi del sveta je Azija, tukaj najdemo najprvo turško cesarstvo. To cesarstvo, ki je bilo še pred dve

še kupčujejo, kolikor Turki v gotovem denarji plačati

morejo. Kredita Turki v kupčiji nimajo prav nobenega.

svetno kupčijo zeló malo vredni. — Notranja, ali tako

vojskovodji s svojimi neštevilnimi trumami na vse četiri

strani sveta hrumeli, ta del Azije je danes v več malih

Azija tem bliža, tako da jih voznina do tistih krajev

še polovico toliko ne stane, kolikor angleške. —

v kupčiji še-le od tega časa vzdigovati začelo, odkar

je z Evropejci v zvezo in pogosteje občenje prišlo. Pred

zazidala. Ostanki tega kineškega zida se še danes vidijo.

 

kupčije lepo bodočnost; ne mara, da bo ona na vzhodu

sveta kdaj to, kar je Angleško kraljestvo danes na zapadu sveta. Sicer pa imate Japanska in Angleška tudi

zelo slični legi, kajti obedve ste veliki otoki, obdani od

svojih samovladarjih tako tlačene, da se v njih kupčija

nikakor vzdigniti ne more. — Lepo in veselo napreduje,

se razvija in cveti v naših časih kupčija po tistih krajih

Azije, ki pod rusko cesarstvo spadajo. Največa kupčija

ki je danes angleška lastnina. Najglavneja roba, ki jo

Angleži iz vzhodne Indije dobivajo, je bombaž. Posebno

nasprot stanujejo.

 

ni ugoden. Veliki del Afrike je peščena puščava, kjer

more človek po cele dni potovati, da ne vidi ne ene zelene

ker Egipt na sredi pota leži med Evropo in Indijo. Kar

je količkaj bolje kupčije v Egiptu, jo ima vso egiptovski

Nila v sredozemno morje, je precej imenitno kupčijsko

mesto. Posebno naš Trst ima mnoge kupčijske zveze z

trdne in stalne kupčijske zveze skleniti.

 

 

Amerika je zelo bogata dragocenih kovin: zlata v

proteza, zato so tudi njene prirodnine kaj raznovrstne. —

 

morja ležeče pokrajine dajejo v kupčijo dragoceno

krznino in ribe. Suhi tepec ali štokfiš, kakor tudi ribja

mast pridejo iz teh krajev po kupčiji k nam. Dalje proti

severo-amerikanske države. Vse te neizmerno velike dežele

so jako rodovitne in z vsemi prirodninskimi plodovi

mesta v zedinjenih severo-amerikanskih državah so: Novi

Jork, Boston, novi Orlean in Sanfrancisko. — Žalostne

pripusti neprestani punti in prekucije, da bi se nesrečna

dežela okrevala in spočila. Enako stanje je v sosednjih

teh otokov pride posebno mnogo kave, sladkorja, bombaža

in tobaka v kupčijo. —

 

v velikem notranjem neredu. Da pri takih okolnostih

kupčija ne more cvesti, to se samo po sebi razuume.

na leto do dvajset miljonov goldinarjev, tedaj tridesetkrat

več kakor našemu cesarstvu vsa njegova rudokopja na zlato

govejih čred, da so se tam do najnovejih časov goveda

samo zavoljo kož klala, ker meso skor nobene cene ni

imelo. Zdaj so pa iznašli nek tak način, da iz mesa

izleček (ekstrakt) delajo, in ta, ker se ne spridi tako

 

kupčija stoji. Na najbolj zapadnem koncu Evrope stanujejo

Portugiži, ki so še pred tri sto leti skor vso

soli, nekoliko vina in južnega sadja.

 

Razlika med njima je samo ta, da so Portugiži

celo obgospodarili, Španjolci pa še imajo toliko moči,

nekdanje veličasti samo še neke žalostne razvaline ostale.

Španjska kupčija danes nima nobene važnosti več. Nekdaj

se pa tudi že na Nemškem in drugod lepša volna prideljuje,

nego je prava španjska merino volna. Dobro

veči del kupčija v angleških rokah.

 

samo Angleži v kupčiji. Francozka dežela ima v Evropi

najlepšo lego. Ona ne leži tako samotno kakor Španjska,

Bordeaur (reci Bordo), Lyon in Rouen.

 

držav, ima vendar kljub temu precej veliko kupčijo.

To pa pride posebno od tega, ker ima mnogo obrtnije,

poljedelstvo pa tako, da mu ga nikjer drugod para ni.

 

pa prvi Napoleon je Holandiji to kupčijo na nič djal.

Vendar ima še danes vse pogoje, da more spet na tisto

z glavnim mestom Java imenovanim.

 

celega sveta. K tem razvitku angleške kupčije so

doprinesle največ stalne tamošnje politične zadeve. Nobena

Kranjska, Primorje in Hrvaška skupaj vzeto.

 

neizmernim bogastvom in s svojimi bogatimi prirodnimi

pridelki, brez kterih nekteri ptuji narodi ne bi niti živeti

in tkalnice domačim potrebam zadostiti ne morejo. —

 

ni sicer mala, vendar pa jej manjkajo tla, se kdaj više

vzdigniti. Te obedve deželi ste bolj siromašni nego bogati.

mesto v Švediji je Grothenburg, v Norvegiji pa Bergen.

 

in izvrstno živinorejo, ter svoje žito (posebno ovsa priveliko

in lepega), maslo, sir in meso povsod

Danski kralj stanuje.

 

Francoska. V Nemčijo se vozijo surovi pridelki od vseh

krajev sveta, največ pa iz Rusije; na Nemškem se

in naglo iz enega kraja v drugi prevaževati more.

 

ker je Italija od treh strani od morja obdana, in bolj

vozka in dolga kakor široka dežela. Italija ima še črez

ter se jim prav dobro obnaša. Vina in olja imajo povsod

dosti. Živinoreja pa v Italiji na dosti slabih nogah stoji.

barantuje. V naše kraje dobivamo iz Italije posebno južno

sadje.

 

ne najboljša, ampak kakor se reče srednje mere. Čez leto

se v kupčiji našega cesarstva blaga v vrednosti za kakih

v Pragi, v Pešti, v Sisku in na Reki.

 

posebno živežno robo in les iz naših krajev vozijo, in

pa z ogersko in hrvaško deželo, kamor spet izdelke naše

kakor ptujcu, ki samo zato k nam pride, da si žepe

napolni in potem jo spet, bog si ga vedi, kam pobriše.

da naš denar pri nas doma ostane.