Kupčija in obrtnija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 2.869:
==XXI. Obrtnija.==
 
Kar si pridelujemo od polja, živinoreje, iz gojzdagrojzda, iz
rude, vse je večidel tako surovo, da ravno zavolj svoje surovosti in
opresnosti še ni za človeško rabo. Pšenico n. pr.
Vrstica 2.911:
more reči: kjer premoga ni, tam tudi velike obrtnije
ni. — Obrtnijo podpirajo nadalje dobre ceste, zlasti pa
železnice, kajti po njih se dajo surove prirodnine in kur-kurjava lahko, naglo in dober kup privaževati; obrtnijski
java lahko, naglo in dober kup privaževati; obrtnijski
izdelki pa spet nazaj lahko, naglo in ceno odvaževati,
na sejmo ve postavljati in tako v kupčijo spravljati. —
Vrstica 2.946 ⟶ 2.945:
platnene tkanine itd. Kar za cele dežele velja, to velja,
tudi za posamezne kraje. Na Kranjskem izdelujejo n. pr.
platno le okoli Loke, leseno snho robo le v RibnidRibnici, krtače
in site le v Begunjah, slamnike okoli Kamnika, usnje
in obutev v Tržiču, zobce ali špice v Idriji, itd. Na
obrtnijo deluje tudi to, ali je mogoče pridne delalce dobiti,
in po čem je živež v deželi. Mašina brez pridnega,
delalca je mrtva stvar. Dragi živež podraži delalec, in
tudi tisto blago, ktero izdeluje. Drago blago ne gre
Vrstica 2.969 ⟶ 2.968:
mora tedaj zmerom eno oko na kupčijske zadeve tistih
dežel obrnjeno imeti, iz kterih surove prirodnine kupčije,
drugo oko pa na kupčijske zadeve onih dnigihdrugih dežel, v
ktere izdelano blago prodaja. Fabrikant, ki v svojej fabriki
bombaž prede in tke, mora eno oko vedno na tiste
Vrstica 3.005 ⟶ 3.004:
z enim mahom iz kupčije iztisnil. Navadno si obrtnik
za svojo iznajdbo še posebno pravico (patent ali privilegij)
od oblastsijoblastij izprosi, da za poseben okraj in za določna
število let le on sam sme po novej mašini blago izdelavati.
Sicer je pa skušnja učila, da vse te zapreka
Vrstica 3.124 ⟶ 3.123:
dotičnega rokodelstva izučil, da je bil za fanta in potem
za pomagalca in da je nekoliko let „vandral." Nazadnje
je še moral »mojstersko „mojstersko delo" narediti, in še-le potem,
ko je vse to dokazal, in tudi njegovo mojstersko delo
kot veljavno spoznano bilo, mogel je še-le upati, da bo,
če se bo kako mojstersko mesto izpraznilo, na to mesto
stopil, svojo lastno delalnico odprl in na »svojo „svojo roko" delati
začel. Do mojsterstva je bila dolga in težavna pot.
Velikokrat so okolnosti tako nanesle, da najpoštenejši,
Vrstica 3.148 ⟶ 3.147:
v malo letih se pa duševno in telesno pokvarjen nazaj
vrnil! — Mojstersko delo je že celo nepotrebno. Veliko
mojsterskih del se je na razsodbo postavilo, k|ki jih dotičnik
sam še izdelal ni, ampak skrivaj po kterem drugem
izdelati dal, ali pa kje v kakšnem večem mestu kupil. —
Vrstica 3.253 ⟶ 3.252:
obhajajo. Slovesnost prikipi do vrhunca, kader se
pred zaključkom razstave svetinje dele, — Na vseh dosedanjih
obrtnijskih razstavah se je pokazalo, da so ''{{razprto|Angleži prvi obrtniki na svetu''}},
in sicer posebno gledd tistih izdelkov, ktere velja v velikej množini
izdelovati, in kteri dober kup kurjavo in dobre stroje
zahtevajo. ''{{razprto|Nemška obrtnija''}} si je pridobila prvo
mesto v vseh tistih izdelkih, pri kterih se zahteva umetna
in znanstvena izobraženost. ''{{razprto|Francoskim obrtnijskim izdelkom}}
izdelkom'' pa celi svet pripoznava njih zdravi
in lepi okus, zlasti pa njih zunanjo sijajnost in njih lišp
in kras. Kar se pa tiče tistih obrtnijskih izdelkov, ki
so za vsakdanjo rabo, stoji Francoska obrtnost za nemško
in angleško. Francozje bolj za lišp in gizdost delajo,
kakor za neposredno rabo. Med ''{{razprto|med slovanskimi narodi so najobrtnejši Čehi in za njimi Rusi}}. Rusi so celo prej prvo obrtnijsko razstavo v
narodi so najobrtnejši Čehi, in za njimi
Rusi''. Rusi so celo prej prvo obrtnijsko razstavo v
Moskvi leta 1825. imeli, kakor Angleži, ki so jo še-le
leta 1843. naredili. Za Rusi bi kot tretje nas ''{{razprto|Slovence postavili}}.
postavili''. Naša slovenska obrtnija sicer ni
veličanstvena, pa je vendar za nas, ki smo mali narod, dosti
velika. Razen nekoliko velikih fabrik, papirnic, pivarnic,
Vrstica 3.276 ⟶ 3.273:
po leti kmetje poljedelci, po zimi pa obrtniki.
V jutrovih deželah je obrtnija veliko slabša,
kakor pri nas, ki smo že bolj na zapadu. V ''{{razprto|Ameriko'' }}in
''{{razprto|Avstralijo''}} je bila obrtnija iz Evrope presajena,
ter se tam po obilnih prirodnih moččh čvrsto
vzdiguje. — Na obrtnijskih razstavah je blago iste vrste