Ali nam je potreba domačih pisateljic: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 8:
| obdelano=4
|licenca=javna last
| spisano= NaZvon Dunaji1878, mesecastr. avgusta269, 1878286, 300
Zvon 1878, str. 269, 286, 300
| vir= [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27keywords%3dzvon+1878%27&pageSize=20&sortDir=ASC&sort=date dLib]
}}
 
{{rimska poglavja s piko|1|2|3}}
 
 
Vrstica 30 ⟶ 31:
 
 
Ko bi se kazala ženska zmožnost na čez in čez takó neugodna, ne mogli bi tajiti, da ni narava storila tu pa tam kake izjeme, in da se ne bode ogibala vsled enakih zakonov vsaj takih izjem tudi v prihodnje, kakor ne drugod, tako tudi pri nas. Narava bi bila po takih mislih sicer bolj skopa mačeha negó dobra mati. Ženske pa bi se vendar lahko tolažile s tem, da narava nič boljše ne ravna tudi gledé na {{razprto|pisatelje}}, ker tudi njih je razmerno le malo, in bi jih bilo gotovo še manj, ko bi se gibali v enako neugodnih {{razprto|vnanjih}} razmerah, kakoršne so usojene ženskemu spolu do sedanjega veka.
 
 
Vrstica 112 ⟶ 113:
 
 
Pisateljice vidijo torej, da jim ne prepovedujemo književnega delovanja. Prašati je samo treba, {{razprto|ali bi ne obernile svoje pridnosti boljše na
druge strani}}, kjer bi ustrezale svojim
močem izdatniše in bi tako koristile narodu več, nego s pisateljevanjem.
 
Vrstica 173 ⟶ 174:
nas, mora poseben čas imeti. Videli smo,
da ji ni treba živeti po dninarsko, in še
ko bi bila {{razprto|učiteljica}}, rojena v ubožni
koči, je vendar kot učiteljica že na
dobrem, če po naključji tudi kaj prijavi
Vrstica 216 ⟶ 217:
pišejo v enakem položaji, kakor pisatelji
starega veka, ki so imeli pisateljevanje
za — {{razprto|otium}}.
 
 
Vrstica 231 ⟶ 232:
 
 
{{razprto|Po vsem tedaj pisateljice kot
take ne zanemarjajo svojih dolžnosti.}}
 
 
Vrstica 250 ⟶ 251:
==III.==
 
Druga pa je ta. Ako so med Slovenkami take, ki {{razprto|znajo in smejo}} prijeti za pero, treba jim je vedeti, ali so tudi koristne in potrebne. Kajti brez koristi in potrebe bi bile škodljive, ker bi brez potrebe potrebovale tisek in množile z nepotrebnim blagom književnost na zunaj, v resnici pa ne pomnožile na znotraj. V takem za javnost neugodnem položaji bi jim bilo svetovati, kar je edino mogoče: naj pišejo, kakor jim drago, za svojo rabo in naj svoje in ože domače kroge razveseljujejo sè svojimi izdelki. Tudi to je prav koristno, ako pomislijo, da tudi narodne knjige so le za to, da se jih posamezniki in družine veselé in učé. Najboljša knjiga nič ne velja, če je narod ne prebira, in najmanjši izdelek je mnoge koristi, če utegne s kako dobro mislijo uplivati kakorkoli na enega samega človeka.
 
 
Vrstica 274 ⟶ 275:
 
 
In naj rečejo tukaj, da so oni edini na pravem mestu! Naj rečejo, da nam nič druzega ni še treba, za kar so {{razprto|óni}} sposobniši! Gospôda! Pa pokažite v knjigah »družbe sv. Mohora«,koliko spisov imate v njih iz ženskih rok! In recite, da bi one ne znale sestaviti te in one povesti; recite, da bi njih popisi o naravi in iz narave ne bili enako veljavni, nego moški, in primérniše navdahneni s potrebnimi izreki naravnega čutja, nego kateri koli spis te verste iz moških rok.
 
 
Ali so tukaj {{razprto|gospodarsko in primérno}} moči rabljene s tem, da se moški pečajo z neprimérnim gradivom za svoje moči in puščajo, da ženske tukaj roke križem deržé? In jim mordà še celo prepovedujete udeleževati se primérnega delovanja z vami!
 
 
Vrstica 289 ⟶ 290:
 
 
Sicer mi nimamo mnogo upanja na to stran, dokler nas z deli ne preverijo; hoteli pa smo ponavljati, da mi pisateljicam našim {{razprto|omejujemo in določujemo}} področje, ker so naše razmere in potrebe take. Vašim tovarišicam, pisateljice drage, pripisujejo lepo lastnost v tem, da so praktične, da čutijo, kaj je prav in potrebno. Tudi gledè na naše slovstvene potrebe upamo, da se boste z enako lastnostjo odlikovale. Narod bo gotovo vam hvaležen za to.
 
 
Vrstica 310 ⟶ 311:
 
 
Vidimo torej, da pisateljice lahko mnogo koristijo narodu, če tudi v {{razprto|določenih mejah gledè na predmete in občinstvo}}.
 
 
Vrstica 316 ⟶ 317:
 
 
Dobiček na to stran se še celó poveča, ako se spominjamo, da jo pisatelji zasuknejo pri nas časih tako robalorobato, da se še moški izpotikajo ne samo nad obliko, nego še bolj nad nelepo vsebino mnogoterega stavka.
 
 
Vrstica 322 ⟶ 323:
 
 
{{razprto|Gledè na vsestransko formalnost}} v književnem jeziku so toraj pisateljice prave dobrotnice in ravnateljice, kakoršnih tudi mi v resnici potrebujemo. Ko bi druzega ne koristile, bila bi ta stran dovolj, da narod pisateljice zgojujejo ali vsaj njih v delovanji ne zavira.
 
 
{{razprto|Načelno torej pisateljic ne moremo zaderževati}}. Javna kritika pové pristojno tudi njim, kedar se v čem pregrešé. {{razprto|Zmožnosti imajo, sposobijo se lahko, kot take nič boljšega ne zamude, pač pa veliko koristijo in so za mnogostranske potrebe lahko delavne}}. Takta imajo dovolj, da {{razprto|prave potrebe}} narodove uganejo. Spoznajo lahko same, da eni in isti predmeti nasitijo, tudi če jih ženska opisuje. Vidijo, da je drugih, še ne obdelanih predmetov obilo. V svoji skromnosti, kakoršno jim narava veleva, prikupijo se nam, kolikor več plemenite volje kažejo.