Redakcija: 21:16, 9. avgust 2011 uredi Patricija dokl (pogovor \| prispevki) 350 urejanj →‎XXV. Lanena roba. ← Starejše urejanje		Redakcija: 21:37, 9. avgust 2011 uredi razveljavi Patricija dokl (pogovor \| prispevki) 350 urejanj →‎XXVI. Volnena roba. Novejše urejanje →
Vrstica 4.507: zelo slaba; k večemu plete iz nje nogovice. Po svojej rabi se volna na dvojno deli: na ''{{razprto\|krtačeno volno}} ~~volno''~~ za kosmate tkanine n. pr. sukno, — in na ''{{razprto\|omikano volno''}} za gladke tkanine, pri kterih ni, kakor pri sukni, preja pod kosmato odejo skrita, ampak očividna kakor n. pr. pri platnu. Tkanine, ki so narejene Vrstica 4.518: se osnutek in votek čvrsteje drugi okoli drugega sprimeta. Najglavneja volnena tkanina je ''{{razprto\|sukno''}}. Sukno je ravno tako tkano kakor platno; tudi statve, na kterih se tke, so skorej ravno take, kakor statve za platno le Vrstica 4.545: enako dolge postanejo, po striži se kocinice vse lepo na eno stran skrtačijo. Sukno postane potem svitlo in gladko ter dobi, kakor se pravi, ''{{razprto\|lice''}}. Najžlahtnejše in najlepše sukno izdeluje se na Pruskem in Saksonskem, v našem cesarstvu pa na Moravskem. Veliko našega suknenega Vrstica 4.553: smejo na njem najti. Barve mora biti stalne. Suknjasta tkanina je tudi ''{{razprto\|flanel''}}. — Flanel je le malo s suknjarskim ilom prevaljan in nič strižen; zato je pa tudi precej kosmat. Flanela je veliko sort. Iz najtenkejšega Vrstica 4.564: žajfo prati. Med suknjaste tkanine nadalje še štejemo: ''{{razprto\|kazimir''}}, ''{{razprto\|fris''}}, ''{{razprto\|duffel''}, ''{{razprto\|molton''}}, ''{{razprto\|doskin~~'' in ''santiklot''. Vse~~}} in {{razprto\|santiklot}}. Vse suknjaste tkanine so iz krtačene volne. Iz volne, ki je na grebena omikana, se delajo tako imenovani ''{{razprto\|latki''}} ali ''{{razprto\|cajgi''}}. Cajgi, spadajoči med gladke tkanine, so le malokdaj čisto volneni, ampak navadoo z lanom in bombažem in s svilo mešani, pa tudi z drugim vlaknom, z mohairom, z alpako itd. Med volnene cajge spadajo sledeče tkanine: ''{{razprto\|kamlot''}}, ''{{razprto\|barež~~'', ''orlean'', ''volnen damast''~~}}, {{razprto\|orlean}}, {{razprto\|volnen damast}}, ''{{razprto\|perkan''}}, če je bel, če je paprižast, imenuje se ''{{razprto\|moar''}}, ''{{razprto\|bombazin''}}, ''{{razprto\|krep''}}, ''{{razprto\|mušelin''}}, ''{{razprto\|lastiuk~~'''~~}}, ''{{razprto\|merino''}} itd. Tista sorta merina, ki se ne sveti, in med prsti mehka ošlata, imenuje se tibet. Pri napol-merini je samo osnutek volnen, votek pa bombažen. Najlepši Vrstica 4.583 ⟶ 4.585: pa na Saksonskem in Pemskem. Iz volne nadalje delajo ''{{razprto\|žamet''}}, ''{{razprto\|pliš''}}, ''{{razprto\|odeje''}}, ''{{razprto\|preproge'' }}in ''{{razprto\|tapete''}}. Najprosteje preproge pa niso iz volne, ampak navadno iz kravje dlake. Med volnene tkanine spadajo tudi ''{{razprto\|šalji''}}. Šalji so ali podolgovati, ali pa tudi kvadratni robci. Šaljev ne nose samo ženske, ampak tudi moški. Najlepši in najžlahtnejši šalji pridejo iz vzhodne Indije in iz Perzije, zlasti iz pokrajin, ki se Tibet in Kašmir imenujete. V kupčijo pridejo pod imenom „turški šalji.". Pripetilo se je že, da se je en sam turški šalj za 12.000 goldinarjev prodal. Na Angleškem, Francoskem in Nemškem danes Vrstica 4.604 ⟶ 4.606: volneno blago ravno tako mola varovati, kakor kožuhovina. Iz volne in dlake delamo tudi ''{{razprto\|polst''}} ali klobučevino. Polst ni iz nitih ali iz preje stkan, ampak on se naredi tako-le: volna ali dlaka se segreje, stisne in povalja, in Vrstica 4.626 ⟶ 4.628: Razen ovčje volne prede se tudi dlaka raznih živali. ''{{razprto\|Velblod''}} ali kamela ima sivkasto in rjavkasto dlako, ki se ravno tako prede, kakor na grebenu omikana volna. Zlasti pozamentirarji ali trakarji delajo iz velblodne dlake razne stvari: vrpce, gumbe, porte, šope, itd. — Enako izdelujejo dlako od ''{{razprto\|vikune''}} in od ''{{razprto\|alpake''}}, živali, ki živite v južnej Ameriki. — Izmed koz imate najlepšo dlako ''{{razprto\|Angorska''}}in ''{{razprto\|Kašmirska koza''}}. Prva ima svoje ime od mesta Angore v malej Aziji, druga pa od mesta Kašmira v vzhodnjej Indiji. Dlaka teh Vrstica 4.639 ⟶ 4.641: argonske koze imenuje se tudi kemel. Iz dlake naše domače koze delajo pa krtače, male ščeti in k večemu kake debele tkanine. — Iz ''{{razprto\|zajčje''}} in ''{{razprto\|bibrove''}} dlake delajo zlasti klobuke. Dlaka divjega zajca je bolja, kakor dlaka domačega. — Tudi iz človeških las se marsičesa izdeluje. Vrstica 4.656 ⟶ 4.658: 15 goldinarjev. Dobra kupčija je tudi s ''{{razprto\|konjsko žimo''}}, njena cena od leta do leta raste. Žima le za razne človeške potrebe n. pr. za žimnice (matrace), za poblazinenje Vrstica 4.665 ⟶ 4.667: blago. Nazadnje še nekaj o ''{{razprto\|svinskih ščetinah''}}. Najbolje ščetine so tiste, ki po hrbtu rastejo. Dobre ščetine morajo dolge in ravne biti, rudaste ali kodraste niso za nič.

Kupčija in obrtnija: Razlika med redakcijama