Kupčija in obrtnija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 4.874:
200 sežnjev ali klafter dolga. Ta nit je za svojo tenkost
navadno močna; preden se raztrga, se celo še nekaj
malega nategne. Iz mešička ali ''{{razprto|galete''}} se da svilna
nit, kakor iz kakega klopčiča, odmotati. Preden se pa
mešički odmotavajo, umorijo se navadno svilodi v njih.
Vrstica 4.989:
Edino francosko mesto Lijon ima več kakor 50.000 statev za tkanje svilnih tkanin.
 
Najglavnejša gladka svilna tkanina je ''{{razprto|tafet''}}. Tafet
je iz kuhane svile ravno tako tkan kakor navadno platno,
razloček je samo ta, da je pri tafetu votek po dva- in
triguben, osnutek pa samo enoniten. Tafet je navadno
črn, sicer ga je pa več sort; v obče se razločuje težki
in lahki tafet. Najtežeja sorta tafeta imenuje se ''{{razprto|grot''}}.
Lahki tafet rabi se navadno za podvleko pri obleki.
Poltafet, ki se včasi tudi ''{{razprto|last''}} imenuje, je tisti, ki ima
svilen osnutek pa bombažen votek; on je tkan iz preje
štev. 50. do 60. Dvogubi ali dvojnati zelo gosto tkani
tafet imenuje se ''gro''{{razprto|gró}}(gros). Po mestih, kjer se izdelujejo:
Napoljski grogró (gros des Naples), je tisti, ki ga
v Napolji izdelujejo; Orleanski grogró tisti, ki ga v Orleanu
izdelujejo, in tako imamo nadalje še Londonski grogró,
Berolinski grogró, Izpahanski grdgró in še več drugih. ''{{razprto|Moar''}}
(moir) imenuje se tisti gro, ki je moariran t. j., ki ima
tako lice, kakor jezero, kedar mu je lahek vetrič gladko,
zrcalo stresel. — ''{{razprto|Gaz''}} ali pajčolan je iz surove, nekuhane
svile tkan. Votek in osnutek se tako rahlo držita, da
se skoz tak pajčalon vse vidi; zavoljo tega ga tudi
ženske po mestih črez lice nosijo. Če se za pajčolanast
votek mesto surove svile kuhana vzame, imenuje se tkanina
''{{razprto|pajčolanast mušelin''}}. Med pajčolanaste svilne
tkanine spada tudi krep. On se od pravega gaza potem
razločuje, da se njegov votek sem ter tje vije, kakor kača.
 
Svilnih tkanin je zelo veliko sort. Nektere kakor:
''{{razprto|levantin''}}, ''{{razprto|bombasin''}}, ''{{razprto|serž''}}, ''drap'', ''kroaze'' itd. so pri
{{razprto|drap}}, {{razprto|kroaze}} itd. so pri
nas, izvzemši najviše gospodo, malo v navadi; zato se
ž njimi tukaj tudi ne bodemo ukvarjali. Omenili bodemo
samo še ''{{razprto|atlas''}} in ''{{razprto|žamet''}}. Atlas, ki se včasi
tudi saten imenuje, se po tem lahko spozna, da njegov
osnutek, ki je tenši kakor votek, le površno gre in od
Vrstica 5.025 ⟶ 5.026:
atlasu, ki je za vatlo širok, se šteje 7 do 9 tisoš osnutke vih niti. —
Svilni žamet je ali gladek ali pa rožast.
''{{razprto|Pliš''}} imenuje se tista sorta žameta, ki je napol svilna,
napol pa bombažna. Pliš ima navadno tudi bolj dolgo
dlako, kakor pravi svilni žamet.
Vrstica 5.040 ⟶ 5.041:
volnenih trakih je osnutek lanen, votek pa volnen. Naj
bolj imenitni so svilni traki. Oni so ali gladki ali
pa rožasti, sicer se pa tudi po tem razločujejo, kakor so
tkani n. pr. tafet-traki, grogró.de Tur- traki, atlas-traki,
žametni traki itd. Med svilne trake spadajo tudi ženilije,
ki so okrogle in kosmate. Žametni traki niso posebe tkani,