Redakcija: 21:57, 9. avgust 2011 uredi Patricija dokl (pogovor \| prispevki) 350 urejanj →‎XXIX. Papir. ← Starejše urejanje		Redakcija: 22:05, 9. avgust 2011 uredi razveljavi Patricija dokl (pogovor \| prispevki) 350 urejanj →‎XXX. Usnje. Novejše urejanje →
Vrstica 5.215: Kože se morejo na dvojni način strojiti. Prvi način je ''{{razprto\|strojenje s čreslom''}}, drugi način je pa ''{{razprto\|strojenje s tolščami''}} (maščami.) — S čreslom se stroji; usnje za podplate in za oglav pri obuji, s solmi in s tolščami pa irhovina. Strojbarji, ki s čreslom strojijo, imenujejo se navadno ''{{razprto\|usnjarji''}}, strojbarji pa, ki s solmi in tolščami strojijo, ''{{razprto\|irharji''}}. Najnavadneje kože, ki se strojijo, so: volovske, Vrstica 5.234: se je krmila in kako gojila. Koža crknjene živine di zmerom slabše usnje memo kože zaklane živine. ''{{razprto\|Krava''}}, ki je veliko telet imela, ima slabšo kožo, kakor krava, ki se je samo enkrat oteletila. Najbolje usnje dajo ''{{razprto\|volovske kože''}}. ''{{razprto\|Bikova koža''}} je na trbuhu debelejša kakor na hrbtišči, volovska koža je pa narobe na hrbtišči debelejša kakor na trbuhu. — S surovimi govejimi Vrstica 5.254: da goveje kože iz bolj severnih, in tedaj bolj mrzlih krajev so boljše, kakor od goved iz južnih in gorkih krajev. ''{{razprto\|Konjske kože''}} so tenše in tudi slabejše kakor govejske. Usnje iz konjskih kož se prav malokdaj za obujo vzame, njega trebajo najbolj remenarji in sedlarji. Največ konjskih kož pride iz Ruskega in iz južne Amerike. Iz ''{{razprto\|oslovskih kož''}} dela se šagren, pergamentali usnjati papir in prevlake na bobne. Iz usnja ~~''svinjskih~~{{razprto\|svinskih kož}}, ~~kož'',~~ ki je precej tenko pa žilavo in trpežno, delajo se hrvaške torbe in opanjki. Vrstica 5.267: odrgne, da se neosmradi. Če se hoče dobro telečje usnje udelati, ne sme tele tačas, ko se je zaklalo, čez pet mescev staro biti. Izmed ''{{razprto\|ovčjih kož''}} so za strojenje tiste boljše, ki imajo debelo volno, ovce tenke volne imajo slabejšo kožo. Najboljša je koža tiste ovce, ki se je nekoliko dni po striži zaklala, kajti nekoliko dni po striži ima ovca najdebelejšo kožo. ~~''Jagnječje~~{{razprto\|Jagnečje kože''}} se dajo prav lepo ustrojiti. Koza, ki se je v staji zredila, da menda boljšo kožo, kakor ona, ki je na pašo Vrstica 5.278: Tirolov, iz Laškega in iz Dalmacije. Najboljše ''{{razprto\|čreslo''}} za stroj je skorja mladih hrastov, malo slabše kakor to, je čreslo iz mecesnove in vrbove skorje. Orehovo čreslo naredi usnje mehko in Vrstica 5.374: čresla, kolikor koža tehta. Usnje je ravno zavolj tega tako drago, ker denar tako dolgo v kožah mrtev leži; če tega ne bi bilo, bi usnje lahko za ~~poloyico~~polovico ceneje bilo. Dosti bolj naglo, kakor na ravnokar opisan način, Vrstica 5.400: bolje usnje naredi, kakor po vseh novih iznajdbah. Na poseben način se ''{{razprto\|juhte''}} strojijo. Juhte so večidel telečje, sicer pa tudi konjske, goveje in kozlove. Juhte se strojijo z vrbovim čreslom, ter sapo ustrojenji Vrstica 5.510: maščobe skoz in skoz napiti. S tolščami se jirhajo jelenske, sernine, ovčje in kozličeve kože, včasi tudi slabe kravine. Ta jirhovina ima pred ono, ki je s solmi ~~stro-~~strojena ~~jena~~ bila, to prednost, da se da prati, ona pa ne. ~~Od-~~Odkar ~~kar~~ svet ne nosi vež toliko jirhaste obleke kakor nekdaj, se le še malokje s tolščami jirha. Kakor jurhovina je tudi ''{{razprto\|šagren''}} (chagrin) neka posebna sorta usnja. Pravi šagren se dela le v Astrakanu na Ruskem. Za-nj se vzame le tisti del konjske kože, ki je na križi 1 ~~in 3/4~~¾ vatla popreko in 1 vatel po dolgem. -Pravi šagren je sinje ali zelenkaste barve, včasi tudi moder, rudeč in črn. Na lici ima vse polno malih jamic, kar od tega pride, ker se je pri izdelavanji neko drobno trdo spme va-nj vtisnilo. Pravi ~~Šagren~~šagren je danes redka prikazen v kupčiji. Tisto usnje, ki je pri nas pod imenom šagren v navadi, je celo navadno kozličje ali ovčje usnje, samo da se je med bakrenimi valci, ki imajo drobne zarezce stisnilo, in po teh zarezcih je neko posebno lice dobilo. — Tudi ''{{razprto\|pergament''}}, ki se iz oslovskih, telečjih, kozjih, jagnječjih in svinjskih kož izdeluje, je neka vrsta šagrena. Na pergamentu se da lepo pisati. Stara pisma so navadno na

Kupčija in obrtnija: Razlika med redakcijama