Redakcija: 22:08, 9. avgust 2011 uredi Patricija dokl (pogovor \| prispevki) 350 urejanj →‎XXXI. Kožuhovina. ← Starejše urejanje		Redakcija: 22:20, 9. avgust 2011 uredi razveljavi Patricija dokl (pogovor \| prispevki) 350 urejanj →‎XXXII. Les. Novejše urejanje →
Vrstica 5.665: ostanejo tenši. Deska, kije od južne proti severnej strani iz drevesnega debla izrezana bila, ima na južnem kraji žirje, na severnem kraji pa ožje letne kroge. Ta ~~neena-~~neenakost ~~kost~~ letnih krogov je vzrok, da se tako urezane deske rade zverižijo in sločijo. Bolje je deske od vzhodne proti zapadnej strani iz drevesnega debla rezati. Pri hrastovini, Vrstica 5.728: Tudi hud mraz drevji škoduje. Po njem skorja podolgem razpokne, in iz te razpokljine izraste potem nek klobasi podoben parobek. ''{{razprto\|Grče''}} ali ''{{razprto\|hrge''}} naredi se tam, kjer je bila veja v deblo vsajena. Iz suhih smrekovih in borovih desek padajo hrge rade ven, in na njih mestu Vrstica 5.753: kakim lesenim klinom trdo zabiti; kajti drugači bi začelo drevo gnjiti. ''{{razprto\|Barva''}} lesa je različna. Navadno je les žolto-belkast, prehaja pa celo v žolto, v rjavo in rudečo barvo. V južnih vročih deželah najde se tudi čisto črn les, ki Vrstica 5.763: Na razpokah je nekter les tako gladek, da se sveti. Les ima tudi nek poseben ''{{razprto\|duh''}}. Borovina diši po smoli. Prijetni višnjini duh pozna vsakter, ki ima na svojej pipi ali fajfi višnjino cev. Jagnjed ali beli topol ima duh po gnjilobi, hrastovina pa po kislini. Glede ''{{razprto\|trdine''}} in ''{{razprto\|čvrstosti''}} je les zelo različen. Spomladi zraščen les je veliko bolj mehek, kakor les, ki je jeseni zrasteli v vsakdanjem življenji razločujeta Vrstica 5.783: poprek bolj čvrst, kakor po dolgem. Trdejši les je zmerom tudi ''{{razprto\|težejši''}} les. Srčen les, ker je trdejši, je tudi težejši kakor belina. Surov les, to ve vsakter, je zmerom težejši, nego potem, ko se je na Vrstica 5.789: zmerom težejši, kakor les, ki je bil po letu posekan. Les se da precej lahko po dolgem ''{{razprto\|razklati''}}. Zlasti tisti les se da lepo sekati, pri kterem žile niso sem ter tje zavite in prepletene, ampak pri kterem vse lepo Vrstica 5.799: in jabljevina. ''{{razprto\|Šibek''}} in ''{{razprto\|gibčen''}} je les zlasti, kedar je še mlad, in dokler še ni suh, ali pa ko se je vlage napil, ter se je pri tem s toplo vodo sparil. Les, ki se rad tere, od Vrstica 5.819: suši, kakor sicer, če se mu skorja ni olupila. Kdor se hoče prepričati, ali je deblo presušeno ali ne, naj s kladvom po njem vdari. Če je suho-, zvenel bo vdarec čisto in jasno, pri surovem ali mokrem pa omolkel glas dal. Za tesarje se mora les vsaj eno leto sušiti, za mizarje Vrstica 5.833: les. Sicer je pa dobro, če les nekaj malo vlage v sebi ima, ker je po tem bolj čvrst, kakor če bi bil skoz in skoz suh. Preveč osušen les gine. Dežice na škafu, kedar - so se razsušile, so postale vožeje, tako da škaf ali vodrica več vode ne drži in kar razpasti hoče. Preveč razsušen lles se ~~es se~~ zvije, razpoka in globoke reže dobi. Mehek les se prej in raje razsuši in razpoka, kakor trd les; ravno tako tudi srčen les prej kakor belovina. Od tega Vrstica 5.880: obeli, tako da je na pol obeljen, na pol pa še s skorjo pokrit. Deblo po tem izgleda, kakor da bi bilo z belini in črnim trakom ovito. Dobro je, 6eče se še obadva konca na deblu s papirjem zalepita, ali pa s kakšno oljnato barvo zamažeta. Kdor hoče deske sušiti, Vrstica 5.887: deska čez podlogo molela, za toliko bi se razpočila. Po koncu stoječi les se lepši suši, kakor če leži, ter tudi manje ~~rsbT^okB,~~razpoka. Kolarji svoj les za sušilo ves po kancu postavljajo. Sicer se je pa tudi že iznašel način , po kterem se les umetno in sicer za mali čas popolnoma osušiti more. Na Angleškem cele surove brune med Vrstica 5.897: trpi, kakor nenamazan. Mast namreč brani, da se ga trohljina in gnjiloba tako lahko ne primeta. Posebna dobro ~~mazUo~~mazilo za les je laneno olje, ker se precej globoko v les zarine. Vrstica 5.907: lesa na podlago pribite. ''{{razprto\|Trpežnost''}} lesa je precej velika. Iz najstarejših časov pa do danešnjih dni se je ohranilo dosti lesenih stvari. Pri nepovoljnih, neugodnih okolnostih se pa les Vrstica 5.972: Kar se rabe lesa tiče, razločujemo les tako-le: 1) ''{{razprto\|stavbini les''}}, iz kterega se hiše, staje, suše, hlevi, kozolci in druga poslopja stavijo; — 2) ''{{razprto\|škrni les''}}, iz kterega se druga lesena roba izdeluje n. pr. pohišje, brente, golide, sodi, žlice, krožniki in še veliko drugih; — 3) ''{{razprto\|les za kurjavo''}} v polenih, in za luč v treskah; — 4) ''{{razprto\|les, iz ~~kterega~~katerega se barve''}} delajo, kakoršen je n. pr. prežilka; — in 5) ''{{razprto\|les za zdravila in lekove''}}. Stavbin les pride v kupčijo ali v celih deblih, ali

Kupčija in obrtnija: Razlika med redakcijama