Kupčija in obrtnija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 7.152:
vlekla kakor jetnik svoje okove.
 
''{{razprto|Zlato''}} je izmed vseh kovin najplemenitejše in najdragocenejše.
Suho ali čisto zlato je žolto kakor ogenj,
ter ima nek poseben lesk. Če se raztopajočemu zlatu boraks
Vrstica 7.190:
kakor zlato. Stari Eimljani so največ zlata iz Ilirije
t. j. iz naših krajev dobivali, kjer ga je baje toliko bilo,
da so ga kar pobirali, kakor n. pr. danes v Kaliforniji . . .
Čudno! dandanes ga pa nikjer ni.
V Evropi se v sedanjih časih največ zlata na Ruskem v
Vrstica 7.256:
zlato po postavi samo na te-le načine mešati ali legirati:
1. samo z bakrom; — 2. samo s srebrom; — 3. z
2/3 bakra in 1/2 ½srebra; — 4. s polovico bakra in polovico srebra; —
in 4. s tretjino bakra in 2/3 srebra.
 
Kakor zlato, je tudi ''{{razprto|srebro''}} že zdavnaj ljudem poznano.
Srebro se najde najraje z žveplom zedinjeno, sicer
pa tudi s svincem, z bakrom in živim srebrom, redkeje
Vrstica 7.288:
tehta, kakor pri zlatu, 16 lotov, ali 24 karatov.
 
''{{razprto|Drago kamenje''}} je tisto, ki se po posebnih lastnostih,
po barvi, po lesku (iskri), po prozornosti, po trdosti
in še več drugih odlikuje. V kupčiji se navadno sledeči
Vrstica 7.331:
 
Kakor je že rečeno bilo, je ni bolj leskeče stvari
na svetu, nego je ''{{razprto|demant''}}. Demant je navadno čist
kakor gorska studenčnica, in takšen je tudi najdrajši.
Včasi je demant pa tudi barvan: siv, žolt, rjav, črn,
Vrstica 7.355:
finih mašinah pregibajo. Po obliki, kakoršno brušen demant
ima, imenuje se: brilant, rožica, ploščenak, tolščak
itd. Primerna težina demanta je 3 in 1/2½ t. j. on je tri in
polkrat teži kakor enako veliko čiste vode.
 
Vrstica 7.361:
vse na prste ene roke sešteti. Ni čudo tedaj, če ima
vsak večih demantov svoje posebno ime, in svojo posebno
zgodovino. Demant v žezlu ruskega čara je 194 in 1/2½ karatov
težek ter se imenuje „Orlov". Perzijski šah ima
demanta „kahinur" imenovanega, ki tehta 109 karatov.
Neki sultan na vzhodnoindijskem otoku Matan ima baje
demanta 367 karatov težkega. „Vojvoda toskanski" ima
139 in 1/2½ karatov. „Kegent" v francozkem državnem zakladu
ima 136 karatov, „Sanci" pa 53 in 1/2½ karatov. Demant „Sanci"
je znamenit zavolj sledečega prigodka.
Sanci, tako se je namreč imenoval lastnik tega demanta,
Vrstica 7.380:
želodcu našel.
 
''{{razprto|Biser''}} se najde v podobi okrogljičastih zrnov v
morskih in potočnih školkah. Kako se to okrogljičasto
zrnje v školkah naredi, to se še danes čisto za gotovo