Wikivir

Kupčija in obrtnija: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Vrstica 7.412:
kajti za živež se vsak dan kupec najde.
 
Najglavnejši človeški živež je ''{{razprto|kruh''}}. Za vsakdanji
kruh molimo v vsakem očenašu. Kjer enkrat ljubega
kruhka zmanjka, tam je lakota. Kruh se dela, kakor
vsak ve, iz žita. O žitu in o žitnej kupčiji smo že na
drugem mestu govorili. Tukaj bodemo samo še o ''{{razprto|riži''}}
(rajžu) nekaj povedali, ki tudi med žita spada. Riža je
za prebivalce mnogih dežel najglavnejši živež. Na Kitajskem,
Vrstica 7.457:
mernikov.
 
Drugi glavni človeški živež je ''{{razprto|meso''}}. Potrjeno je
da je mesojedec močnejši in trpežnejši memo onega, ki
se samo ob močnatih stvareh živi. Kdor mnogo živine
Vrstica 7.483:
je slaba ža živinorejca, ki je svojo živino na trg postavil.
 
Skor vsaka jed mora ''{{razprto|slana''}} biti. Nezabeljeno se še
da jesti, neslano pa nikakor ne. Priroda je človeka s
soljo v izobilji preskrbela, kajti soli je neizmerno veliko
Vrstica 7.533:
prihrani, ima pa to napako, da gre zelo počasi naprej.
— V našem cesarstvu pridobiva se na leto kakih 8 miljonov
centov soli. Če bi se vsa ta sol doma potrosilapotrošila,
prišlo bi na vsakega poedinega človeka kakih 20 funtov
na leto, ker se pa iz našega cesarstva veliko soli v inozemstvo
Vrstica 7.551:
kakih 35 miljonov goldinarjev.
 
Vsaka jed je okusnejša, če se s kakšno ''{{razprto|dišavo'' }}začini.
Med naše domače dišave se štejejo: koper ali janež,
bazilika, korijander, komina, lavrovo listje, čebula, češenj,
Vrstica 7.582:
štacuna in nobena apoteka ni brez njih.
 
''{{razprto|Sadje''}}. V sedanjem času, ko imamo železnice, se
je kupčija presnega sadja tudi zelo povzdignila. Vipavske
prve črešnje, marilice, smokve, grozdje, grah itd,
Vrstica 7.592:
vsakej kuhinji. Suhe slive, ki po dimu ne smrde, najdejo
lahko vsak dan kupca. Najvažnejše za kupčijo je pa
tako imenovano ''{{razprto|južno sadje''}}. Med južno sadje se štejejo:
limone, pomeranče, olive, manduli, rozine, suho grozdje
(vajnperli), smokve, datule, maroni (laški kostanj) in rožiči.
 
''{{razprto|Kava''}} in ''{{razprto|cuker''}} sta zlasti v novejših časih postala
za veliko ljudi glavni živež. Včasi je bila kava gosposka jed.
Ni še dolgo tega, ko so le bogatini kavo pili.
Vrstica 7.650:
ne pokvari.
 
''{{razprto|Cuker''}} ali po slovenski ''{{razprto|sladkor''}} zadržujejo mnoge
rastline. Neke rastline ga imajo največ v svojem sadji,
druge v koreninah in spet druge v stebljovji. Izmed vseh
Vrstica 7.696:
pa leta 1830. na Češkem.
 
''{{razprto|Olje''}}. Olje se pridobiva iz vseh treh razdelov prirode:
iz rudninstva, iz živalstva in iz rastlinstva. Tukaj
se bodemo samo s tistimi olji zanimali, ki jih iz rastlinstva
Vrstica 7.740:
zadržana, ampak tudi v cvetu. Eterična olja so n. pr.
rožino olje, in olje iz limoninih in pomerančinih olupkov.
''{{razprto|Sir''}}. Hrvat je zadovoljen, če ima le sira in čebule
v svojej torbi. Brez sira in čebule se nikamor dalje na
pot ne poda. Sir je zanj eden najglavnejših živežev. Na
Vrstica 7.787:
ne da.
 
K živežu se more šteti tudi ''{{razprto|vino''}}, ''{{razprto|pivo''}}, ''{{razprto|žganje''}},
''{{razprto|ocet''}} in ''{{razprto|čaj''}}, in o teh bodemo še tukaj h koncu, kolikor
nam prostor pripušča, ktero rekli.
 
1. ''{{razprto|Vino''}}. V kupčiji, kakor tudi sploh v vsakdanjem
življenji, razločuje se več sort vina, in sicer navadno
sledeče: a) ''{{razprto|sladka vina''}}, v kterih ni ves sladkor v
alkohol ali cvet pretvorjen. K sladkim vinom spadajo
n. pr. Malaga (španjolsko vino) in Ruster (ogersko vino).
Vrstica 7.801:
mošta vlije. Skuhan mošt zapreči nekoliko
vrenje, in vino ostane zmerom sladko, ima pa to napako,
da se zlasti po letu rado pokvari; — b) ''Kiselasta{{razprto|kiselasta ali rezka vina}},
rezka vina'', v kterih se je skor ves sladkor
v alkohol pretvoril. Takšna vina so vina skor vseh
naših goric, izvzemši primorska vina, ki spadajo že bolj
med sladka vina. — c) ''Trpka{{razprto|trpka vina''}} imajoča greneč ali
črme v sebi, med nje spadajo navadno vsa rudeča in
črna vina. — d) ''Težka{{razprto|težka ali močna vina'' imajoča}}imajo veliko
alkohola v sebi, med nje spadajo zlasti ogrska in
hrvaška vina. — Razmerno ima največ vina v Evropi
Vrstica 7.826:
Tokajsko; med hrvaškimi pa Bukovesko, Moravško, Moslavinsko,
Okiško, Sremsko in „Bakarska voda". Med
slovenskimi vini so najboljša: na ''Štajerskem'', Lutomersko,
Mariborsko, Završko, Bistriško in Bezelansko;
— na ''Kranjskem'' dolensko okoli Krškega, — na
''Primorskem'' bržanka in vipavsko in proseško vino.
— Dobro vino mora biti čisto, in prezorno, dasiravno
je črno. Dobro vino mora imeti prijeten duh, ki se njegov
Vrstica 7.846:
Po letu je pa ta mošt dobra in hladilna pijača.
 
2. ''{{razprto|Pivo''}} ali ''{{razprto|ol''}}. Pivo ni nič drugega kakor izvarek
ali izvleček iz žita, ki seje bilo pred kuhanjem ali varenjem
oklicilo. Ni tedaj brez pomenbe, če pivo tekoči
Vrstica 7.906:
potrebo svoj „koritnjak" kuhajo.
 
3. ''{{razprto|Žganje''}}. Žganje se more iz vseh tistih stvari
narediti, iz kterih se tudi pivo dela, namreč iz raznega
žita: iz pšenice, rži, turšice, ječmena, ovsa, riže; pa
Vrstica 7.958:
Med tem, ko zadržuje n. pr. riža po 90 odstotkov škroba,
ga ima na,že sočivje le po 30 do 40 odstotkov. Žganjica,
ki jo v vzhodnej Indiji iz riže kuhajo, imenuje se ''{{razprto|arak''}}.
Najbolji arak pride iz mesta Batavije v kupčijo. —
Mnogo enostalneje kakor iz močnatih stvari, kuha se
Vrstica 7.971:
žganjice iz sliv kuha. Slajše so slive, boljša bo
slivovica. Rum se dela iz soka sladkornega trsta. Najboljši
''{{razprto|rum''}} se dela na zapadno-indijskem otoku Jamajki.
Na Francoskem delajo iz dobrega starega vina glasoviti
''{{razprto|cognao''}} (izgovori konjak.) Neka slabša sorta konjaka
je tista, ki se iz grozdinih tropin, enako komovini
na Hrvaškem dela.''{{razprto|Likeri''}} imenujejo se tiste žganjice,
kterim je sladkor in kakšno dišečo olje primešano.
Žganje, v kterem je med 100 deli 40 do 50 delov alkohola,
Vrstica 7.985:
krepkejši bili kakor danes, ko se ga že vsak fantalin loti.
 
4. ''{{razprto|Ocet''}} ali ''{{razprto|jesih''}} more se iz vseh tistih tekočin
narediti, ktere imajo alkohol v sebi, tedaj iz vina, iz
sadnega mošta, iz piva, iz žganja in iz špirita. Alkohol
Vrstica 8.023:
v ocetnih fabrikah ocet ljutijo.
 
5. ''{{razprto|Čaj''}} ali ''te''{{razprto|té}} je posušeno listje in mlado brstje
neke grmičaste rastline, ki je, kakor n. pr. naš bršljen,
po letu in po zimi zelena, ter je bila prvotno samo na
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Kupčija_in_obrtnija«