Popotni spomini: Iz veselih časov: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 725:
premetavali živali, potapljali se ter zopet prihajali
na vrh. Bili sta pač dolgi nad pet metrov.
Krog poluednajstih smo pripluli v mesto Črez,
(Cherso), kjer je ostal parobrod pičlo uro. Zato sva
izstopila, da bi ogledala mesto ter se nekoliko izprehodila.
Na obrežje je prišlo toliko ljudij — posebno
otrok in ženstva — zijale prodajat, da sva
se komaj skozi prerila.
Nadaljnja vožnja proti Pulju bi bila skoro dolgočasna
radi enoličnosti in prav neprijetna, ker ni
bilo nobenega vetra, a solnce je hudo pripekalo, ako
bi nas ne bil kratkočasil čokat, že nekoliko osivel
Italijan, košatih obrvij pa silno hudega pogleda.
Kjer je videl, da so popotniki kaj pili, hitro je bil
pri njih ter besedoval in prorokoval, dokler se jim
ni hočeš nočeš pridružil, prav prijazno izpraznil
nalit kozarec ter se uljudno zahvalil za gostoljubnost.
Nekateri so ga malo pisano gledali, drugi so
se mu pa smejali ter mu dali pijače, da je še dalje
govoril, razlagal, jezil se in kar je najbolj verjetno,
prav pošteno lagal. Vstopil se je v sredo med nje
ter prav z zgovorniškim glasom slikal svoje življenje
na morju, kako da so ga vkanili v Napolju za bogato bogato
premoženje, in tedaj je žugnil s pestjo, zaškrbal
z zobmi, oči pa so se mu svetile, kakor živo
oglje.
Prav nekako groza nas je bila, ko smo ga poslušali.
Govoril je precej čisto italijanščino, da ga
je bilo lahko umeti. Hvalil se je tudi, da izpozna
stan vsakemu na obrazu, ker ima že nekoliko izkušnje.
Da bi pokazal svojo vežbanost, stopi predme
ter zabobni nad menoj: »Signor, il suo carratere!«
Kako bi mu bil odgovoril, ker me je tako presenečil,
da sem se mu skoraj v morje umaknil. A on
ni čakal mojega odgovora, marveč hitro sam pristavil
s slovesnim glasom; »Ella è notajo«, potem
me je pa zopet hudo gledajoč poprašal: »Non è
vero?« — Jaz nisem nič pomišljal, marveč hitro
pritrdil, misleč, naj pa bom en dan psevdobeležnik,
če kdo hoče verjeti.
== IV. Pulj, Poreč, Koper ==
Tako smo pripluli do okrajnega polotoka Istre
ter zavili ob Punta di promontore proti severu.
Morje je tu na mnogih krajih plitvo in iz njega
štrle skaline. Zato je tu treba voziti jako oprezno,
posebno še ob viharju. Zaradi tega je postavljen
svetilnik, kateri do 26 kilometrov daleč opozori
brodnike na nevarne klečeti.
Precej, ko se zavijemo v puljski zaliv, ki sega
dve milji daleč, pokaže nam obrežje vojniški značaj.
'''''''''''''''''''
| |||