|
== II. ==
Na daleč okrog sgse je bila hitro raznesla novica o zadnjem dogodku pri Mohoričevih. VZ-l.astiVzlasti dekleta in stare ženice•soženice so imele mnogo govoriti o Vidi in Pontonijevern Vekoslavu. Nekteri niso čeleceló hoteli verjeti, da sta Žeže Vida in Branko zaročena. Zatorej so pa ob dolgih zimskih večerih ugibali med seb6jsebój, kteremu izmed njiju se bode lepo Mohoričevo dekle udalo, ali Branku ali grajšČakugrajščaku Vekoslavu:.
„Sevčda„Sevéda," pristavil je čestokrat ta ali oni mladeneemladeneč v družbi, „se-, veda„sevéda plemenita grajščakinja biti ter se v lepej kočiji voziti v crkeV,crkev in crkve, to bi vsakemu dekletu bolje dišalo, kakor pa ob delavnikih z .žu- ljavimižuljavimi rokami težko delati, v nedeljo pa peš hoditi v crkev !
Ali mladi grajščaki si dandanes ne iščejo, svojih nevest in žen med kmetskimi deklicami, temveč po velikih in bogatih mestih. >Tudi Vekoslav še ni tako znorel, da bi si kmetsko dekle za ženo jemal, a če bi to tudi: hotel, ne dovolil bi, mu tega njegov oče, nikdar. Kolikor jaz mladega grajščaka poznam,, on . se le rad z deklicami malo pošali. Tudi z Vido jo to storil,. ker je ona res krasno •dekledekle, ali tiltú je naletel na pra- vegapravega. S Cvetkovim Brankom ni dobro šale zbijati Bog ne daj, , da bi on koga zasačil, ki mu hoče zahajati v škodo. Še od nas, njegovih kmetskih vrstnikov, ne sme nobeden z njegovo Vido niti besedice govoriti ne. Takoj ga čmerno in ostro pogleda, kakor da bi ga hotel prebosti z očmi."
„To je res," pristavi sosedova Tinka. „On je strašno ljubosumen. Kar se mene tiče, ne dopada se mi nikakor ne Brankovo ebnaŠaujeebnašanje. On ' je sicer premožen in največji , gospodar, ki ga ni blizu takega, ali jaz bi ga -vendar ne hotela imeti za svojega možmožá. Branko iimi jo preveč za- mišljenzamišljen ter strašno nagle in hude jeze." ▼kmetskih vrstnikov, ne sme nobeden z njegovo Vido niti besedice govoritine. Takoj ga čmerrio . in ostro pogleda,. kakor da bi ga hotel preboSti
Tako ,so se dostikrat mladenči in deklice pogovarjali ,med %bijsebój ob preji zvečer, danes pri tem, jutre pri drugem seosedu. .A imeli se prav menečmenéč, da ne bode Mohoričeva Vida nikdar grajščakinja. ▼z očmi." •
Od zadnje nedelje se ni več Vekoslav poganjal za Vido. Od tistega večera, ko je vasoval pri Mohoričevih, ni bilo grajščaka na beli dan. Vekoslav je bil v štirinajstih dneh do dobra okreval. S prva je hotel sicer njegov oče, stari grajŠčak Pontoni, ves dogodek sodniji naznaniti, ali sin ga je konečno vendar pregovoril, in on je vso stvar opustil. Kaj bi bilo to tudi Vekoslavu pomagalo? Le Vido bi s tem v velike sitnosti in v neljubo govrico spravil, a dekle ne zasluži tega; saj mu je le ona, ona sama rešila življenje. In kdo vé, ali bi njega samega ne zadela kazen, ker je bil strelil na Branka in žugal ubiti ga?!
▲„To je res," pristavi sosedova Tinka. „On je strašno ljubosumen. Kar se mene tiče, ne dopada se mi nikakor ne Brankovo ebnaŠauje. On' je sicer premožen in največji, gospodar, ki ga ni blizu takega, ali jaz bi ga -vendar ne hotela imeti za svojega mož. Branko ii jo preveč za- mišljen ter strašno nagle in hude jeze."
TakoTakó .,se •jeje bila cela stvar zadušila . Ali mladi grajščak ni hotel pre- našatiprenašati doniadomá svoje velike sramote. Kako pa tudi ? Vse bi kazalo za njim. Fantje bi se mu rogali, in najbrž () bi še prišlo do novega boja, a to bi bilo znjzá-nj gotovo najslabšonajslabše. Zatorej zapusti Vekoslav svoj kraj in se napoti v daljne dežele, da se tam praktično izuči ojkonomije in dobrega gospodarstva. Saj je imel on kot edini sin prevzeti grajščino in posestvo, takoj ko njegov že precej priletni oče zatisne oči.▼▲Tako ,so se dostikrat mladenči in deklice pogovarjali ,med %bij ob preji zvečer, danes pri tem, jutre pri drugem seosedu. .A imeli se prav meneč, da ne bode Mohoričeva Vida nikdar grajščakinja.
, Nekaj tednov pozneje pa že nastopijo bolj veseli časi za našega kmeta. Prišla je doba, ko se tudi kmet raduje v svojem ožjem domačem in prijateljskem krogu. Kar si je pridelal s krvavimi Žuljižulji in ,s potonipotom svo-svojega jega, ,uma in dlana, to uživa on po zimi, začenši od božiča de pusta. V . tem času obhaja on svoje koline. Sedaj se ženi in gostuje. Danes se zberezberó prijatelji in znanci .pri tem-le sosedu, jutre pri drugem, . a povsod jiuijim bogato obložene mize penujajo mnogo veselja in radosti. Kakor letoslétos niso se že dolgo let veselili mladenči in deklice na pust. Saj je pa še tudi toni zimobilo imelov bititem mnogokraji tako ženitevkrasne neveste, in.kakor medbode vsemiVida, najsijajnejšain pritako Cvetkovih.bogatega Inženitovanja, tekakor gostijepri soCvetkovih, ga žetudi vsihitro težkone pričakovalibode. ' SajSedanji parod šega tudigotovo nine bilo v teindoživi.▼Od zadnje nedelje se ni več Vekoslav poganjal za Vido. Od tistega
. Ta glas se je raznesel na vse strani, in od daleč semsèm prihajali so Widjeljudje, gledat lepe neveste in bogatega ženina. ▼•večera , 'ko je vasoval pri Mohoričevih, i bilo grajščaka na beli dan. Vekoslav je bil v štirinajstih dneh do dobra okreval. S prva je hotel '
Ali kakorŠnakakoršna gostija ,,, tako je tudi zakonsko življenje, misli si naš kmet. Je-li gostovanje veselo in , se na njeninjem le vriska .in poje •odod konca do kraja, tedaj bodeta tudi zakonca veselo in mirno živela. Zatorej si pa naš kmet tudi prizadeva, da se ženitovanjsko veselje nikdar ne moti. Vsi obredi, vse stare šege in navade morajo se ' točno in dobro izvrševati, sicer bi ' bilo slabo znamenje za ženina iuin nevesto ! ▼sicer njegov Oče stari grajŠčak Pontoni , ves dogodek sodniji naznaniti,, ali sin ga je končno vendar pregovoril, in on je vso stvar opustil. Kaj' bi bilo to tudi Vekoslavu pomagalo? Le Vido bi s tein v velike sitnosti
Na Brankovem in Vidinem ženitovanji•ženitovanji bilo je -vse v redu in ,' po volji, kakor so si to svatje in stariši ženina in neveste sami Želeliželeli. Le edin slučaj je motil praznoverne ženice, in to je bilo, da se je :nevesta Vida, • prišedša na ženinov dom, izpodtaknola na pragu, čez-enj ' 'stopivša , ter .• padla na vežna tla, da se jej je kri kar curkoma vlila Popo lici. ▼75
Temu so pripisovali hudo znamenje ter se ga vsi prestrašili. Ali ko nevesta zopet vesela vstane , ne da bi se jej bilo kaj hujšega prigo- diloprigodilo, izgine vsaka slaba slutnja, .,in gostija se je prav prijetno in radostno obhajala. ▼. in y neljubo, goovrico spravil, a dekle ne zasluži tega ; saj mu je :le ona, ona sama rešila Življenje. In kdo ve', ali bi , njega samega ne zadela kazen, ker je bil strelil na Branka 'in žugal ubiti ga ? !
In rés, ta slučaj ni bil odločilen za življenje naših zakoncev. Veselo in mirno sta živela med sebój. V célej fari ni bilo tako srečne zakonske dvojice -, kakor sta 'bila Branko in Vida. In f,-,BegBog je blagoslovil njijun 'zakon. • Leto pozneje sta že dobila o božičnih praznikih lepo deklico v dar, in to je njuno zvezo še ožjo ,storilo ter delalo očeta in mater še bolj srečna, nego sta bila poprej. ▼
▲Tako .,se •je bila cela stvar zadušila Ali mladi grajščak ni hotel pre- našati donia svoje velike sramote. Kako pa tudi ? Vse bi kazalo za njim. Fantje bi se mu rogali, in najbrž() bi še prišlo do novega boja, a to bi bilo znj gotovo najslabšo. Zatorej zapusti Vekoslav svoj kraj in se
Vso zimo sta Vida in Branko preživela potempotém vesela pri svojem otroku. A spomladi, ko se jame vzbujati na novo oživljena narava in so že " začeli detedéte nositi na prosto, dobi mlada Grozdanka jako imenitno da- rilodarilo iz južnih krajev. Bila je z zlatom vdelanavdélana, umetno iztezljanaizrezljana zibelka z dragoceno posteljico in svilnato gosposko obleko. Tudi nekaj zlatnine in srebernine je bilo všito v njo. ▼•napoti v daljne dežele, da se tam 'praktično izuči ojkonomije in dobrega gospodarstva. Saj je imel on kot edini sin prevzeti grajŠČino in posestvo, takoj ko njegov. •Se precej priletni oče zatisne oči.
• Vida se je neizrečeno razveselila tega nepričakovanega darú, če tudi ni sprva vedela, od koga je. Ali neka notranja slutnja jej je pravila, da ne more od nikogar drugega biti kakor od — Vekoslava. Ves dar 'se jej je sicer poslal iz bližnjega domačega mesta, ali takih stvarij ne nahajaš ondi pri nobenem kupci, in v našem kraji bi jih tudi nikdo ne znal narediti. Tako dragoceno in umetno je bilo vse napravljeno. Zatorej je ugibala Vida, da je vse le iz južnih, laških krajev ; Češčeš to je mogel le Vekoslav poslati njenej Grozdanki v dar, njej samej pa v spomin, menda ce145celó zatezató, ker ga je bila nekdaj rešila smrti — smrti! ▼▲, Nekaj tednov pozneje pa že nastopijo bolj veseli časi za našega kmeta. Prišla je doba, ko se tudi kmet raduje v svojem ožjem domačem in prijateljskem krogu. Kar si je pridelal s krvavimi Žulji in ,s potoni svo- jega, ,uma in dlana, to uživa on po zimi, začenši od božiča de pusta. V . tem času obhaja on svoje koline. Sedaj se ženi in gostuje. Danes se zbere prijatelji in znanci .pri tem-le sosedu, jutre pri drugem,. a povsod jiui bogato obložene mize penujajo mnogo veselja in radosti. Kakor letos niso se že dolgo let veselili mladenči in deklice na pust. Saj je pa tudi to zimo imelo biti mnogo ženitev, in. med vsemi najsijajnejša pri Cvetkovih. In te gostije so že vsi težko pričakovali.' Saj pa še tudi ni bilo v tein
tako krasne neveste, ,kakor bode Vida, in tako bogatega ženitovanja, kakor pri Cvetkovih, ga tudi hitro ne bode. Sedanji rod ga gotovo
ne doživi. •
▲. Ta glas se je raznesel na vse strani, in od daleč sem prihajali so Widje, gledat lepe neveste in bogatega ženina.
▲Ali kakorŠna gostija,,, tako je tudi zakonsko življenje, misli si naš kmet. Je-li gostovanje veselo in, se na njeni le vriska .in poje •od konca do kraja, tedaj bodeta tudi zakonca veselo in mirno živela. Zatorej si pa naš kmet tudi prizadeva, da se ženitovanjsko veselje nikdar ne moti. Vsi obredi, vse stare šege in navade morajo se' točno in dobro izvrševati, sicer bi' bilo slabo znamenje za ženina iu nevesto !
▲Na Brankovem in Vidinem ženitovanji• bilo je -vse v redu in,' po volji, kakor so si to svatje in stariši ženina in neveste sami Želeli. Le edin slučaj je motil praznoverne ženice, in to je bilo, da se je :nevesta Vida,• prišedša na ženinov dom, izpodtaknola na pragu, čez-enj' 'stopivša , ter .• padla na vežna tla, da se jej je kri kar curkoma vlila Po lici.
▲Temu so pripisovali hudo znamenje ter se ga vsi prestrašili. Ali ko nevesta zopet vesela vstane , ne da bi se jej bilo kaj hujšega prigo- dilo, izgine vsaka slaba slutnja, .,in gostija se je prav prijetno in radostno obhajala.
In res, ta slučaj ni bil odločilen za 'vljenje 'naših zakoncev. 'Veselo in mirno sta živela meci seb6j. V celej fari ni bjjo tako srečne zakonske
70
77
▲dvojice-, kakor sta 'bila Branko in Vida. In f,-,Beg je blagoslovil njijun 'zakon.• Leto pozneje sta že dobila o božičnih praznikih lepo deklico v dar, in to je njuno zvezo še ožjo ,storilo ter delalo očeta in mater še bolj srečna, nego sta bila poprej.
▲Vso zimo sta Vida in Branko preživela potem vesela pri svojem otroku. A spomladi, ko se jame vzbujati na novo oživljena narava in so že" začeli dete nositi na prosto, dobi mlada Grozdanka jako imenitno da- rilo iz južnih krajev. Bila je z zlatom vdelana, umetno iztezljana zibelka z dragoceno posteljico in svilnato gosposko obleko. Tudi nekaj zlatnine in srebernine je bilo všito v njo.
•Vida se je neizrečeno razveselila tega nepričakovanega, darO, če tudi ni sprva vedela, od koga je. Ali neka notranja slutnja jej je pravila,
▲• da ne more od nikogar drugega biti kakor od — Vekoslava. Ves dar 'se jej je sicer poslal iz bližnjega domačega mesta, ali takih stvarij ne nahajaš ondi pri nobenem kupci, in v našem kraji bi jih tudi nikdo ne znal narediti. Tako dragoceno in umetno je bilo vse napravljeno. Zatorej je ugibala Vida, da je vse le iz južnih, laških krajev ; Češ to je mogel le Vekoslav poslati njenej Grozdanki v dar, njej samej pa v spomin, menda ce145 zate, ker ga je bila nekdaj rešila smrti !
In Vida je slutila prav. V skrivnem kotiči umetne zibelke našla je napis: „Tebi v spomin! Vekoslav."
|
