Moja duša vasuje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 1.190:
zopet ozrla v Toneta, ki si je popravljal
suknjič, ker mu je lezel z ramen.
boš?
čuden, sarkastičen smeh. Tone tega ni videl.
Njeno sivo oko se je pa vprašajoče uprlo
v Toneta.
„1, saj mi ne kaže drugače. Pri nas je▼
tako nerodno, ker ni nikogar pri hiši."▼
Sedel je za vogel mize, klobuk pomaknil
nazaj in se naslonil na roko. Mina je pričela
hitro vbadati in je strmela nepremično
v šivanje.
Stara se je oglasila izza pečka:
„Kaj ne, mati! Naš oča tudi tako pravijo!"▼
„Ali imaš že izbrano? Pri nas se veliko▼
izve, ker vedno kdo pride, pa o tebi še nič
ne
Mina ga je zopet pogledala in z belimi
zobmi hitro odtrgala dlakico nitke, katero
je vdevala v šivanko.
Tone je brez potrebe zakašljal, presedel
se nekoliko ob mizi in že šel po sapo, da
Vrstica 1.216 ⟶ 1.226:
prišel. Pa se je oglasila mati izza pečka in
lezla govoreč na tla.
zasluži, pa živ človek mu ne more reči napak
besede — oh tak-le fant — deset na en
prst! — Pomila še nisem. Le zmenita se za
srajce!
Stara je nateknila velikanske copate in
se izmuzala v vežo pred peč.
Tone je bil v silni zadregi. Ni mogel
takoj izpregovoriti.
„Kaj?" — Nič ni pogledala od dela.▼
„Veš, Mina, saj pri nas bi se ji res ne▼
godilo slabo. Nekaj imam, zasluži se tudi
vsak dan, pa bi se že živelo — ali ne, Mina?
kmetu!
„Kaj ne, Mina! No, kaj praviš?"▼
„1, saj sem rekla, da bi ji ne bilo nič▼
sile!" —▼
Mina ga je zopet pogledala vdevajoč v
šivanko. Njene oči so žarele v svitu luči, krog
ustnic je pa ležal pomilovalen smeh. A Tone
ga ni videl in ga ni — umel.
„Ali si Čuden nocoj! Kaj naj rečem!"▼
„1 no, da bi ji res ne bilo sile. Pa kako
bi jo rad imel. Če bi ne mogla kdaj sama
|