Mrtva srca (1902): Razlika med redakcijama

Filip Tekstor je sam ostal na hodniku. Ko

so odšli gospodje, mu je bilo, kakor da se je

dospel do razpotja v svojem življenju in odpre

se mu bodočnost suhotna in solzna! To je vedel,

iz svojega telesa, ako bi moral gledati, kako

bodeta brezsrčna starca izvrševala svoje naklepe!

toliko časa dušo, boleča, brezupna ljubezen!

 

je zapustil kraj, kjer mu je padlo v srce seme

katere podoba mu je tako jasno živela v duši.

Poprej jo je videl, ko je hodila po vrtu. Gre

govoril. Kakor iskra se mu utrne sedaj v trpečem

duhu sladka misel, da ji mora govoriti o svoji

 

Da, vse ji je hotel povedati! Ponosneje je

cvetje pozne pomladi. In bilo mu je, kakor da

so dišave tega cvetja napolnile tudi srce njegovo,

Tako v mislih je sedela in gledala za oblaki,

ki so pluli visoko po nebu ter se ravno tedaj

Ni ga še opazila, ko je bil pristopil. Po

bledem obrazu se ji razširi svit sreče, ki pa

zalijejo oko.

 

 

Ne upa se mu pogledati v obraz, da bi ne

Ker pa vem, da bodo metali kamenje za mano,

mi očitali nehvaležnost ter obdali s črnimi sencami

 

Beseda mu zastane; kar ji je hotel povedati,

prazno in ostal je le črni pepel nekdanjih spominov.

 

pa so se bile na licih še bolj razvile rdeče rože

čistega devištva.

 

na mizo z rokami obraz, »naj svet misli, naj

bi tudi ti imela o meni take spomine, da bi

tudi ti sodila tako, kakor bode sodil svet! Ne

hotel bi, da bi se tudi v tvojo dušo vtisnila

črna moja podoba! Pa čemu ti pravim to, Bog

 

Filip umolkne in rahel zdih mu pride iz srca.

 

Z vsemi močmi je iskal besede, le ene besede;

beseda čez ustna — da se ga ni usmilila ona,

zavoljo katere je boril silni boj s svojo dušo.

mehko, belo svojo ročico na glavo, rekoč: »Filip,

poglej mi v obraz — in povej mi, da me

 

In zardela se je, kakor mladi rožni cvet

vtopljen v večno temo, iz katere se mu svita le

njena krasna podoba. Ona je v sramežljivosti svoji

 

Ležala mu je na prsih! In brez besedi,

ljubezni, s harmonijami sreče.

 

je bil prišel po peščenem potu knez

Janez Evangelist. In sedaj je stal pred njima v

 

»Tu je vir Vašemu navdušenju, Filip Tekstor.

 

Ponosno se obrne, odpre knjigo ter počasi