Mrtva srca (1902): Razlika med redakcijama

 

Nadčastnik baron Krušič je nosil na velikanskem

primeri stoječo glavico. Njegov obraz je bil

redkih las v velik rep krog ušes, bi ne bil

kazal niti najmanjšega plemenitaškega znaka na

človek najrajši glasno zasmejal, če je moral

gledati baronov otroški obrazek in velikanske

naš baron si je bil v svesti, da so brke največji

kras, s katerim ga je oblagodarila priroda.

po vsaki drugi besedi vpletal med govorico

vprašanje: »Bin ich nicht ein verfluchter Kerl,

 

V nasprotju z baronom pa je bil grof

Prvi se je pričel dolgočasiti baron Krušič.

 

je sicer pametno!« Tu je odrinil viteza

Lanskega dolge noge, ki mu jih je bil ta

lehkodušno položil na trebuh. »Ti si dolgočasna

 

»Silno dolgočasna!« je dostavil Welser zaspano,

»in prsti me srbe, da bi te s palašem

 

Lanski je potrpežljivo molčal in junaško pil.

da bi ga sicer ne izpehali iz družbe.

 

 

»Česa nimamo?« vpraša Lanski ponižno.

 

 

šale mora imeti vsak človek. Ali naj ves čas

tega Lanskega uživam? Tako bedast vendar

Lanski je molčal in pil.

 

bi bil, če bi se pri meni dolgočasili

tako izborni prijatelji!«

 

»Predlog moj je tale. Ponižno sedemo k

prvi po hodniku. Kdor pride prvi, nam pade v

 

»Izvrstno!« kriči vsa družba.

»Lepa šala bode!«

 

 

Takoj vstanejo, postavijo mizo na prejšnje

steklenicami in kupami. Tudi sveče pogase in

vrata na hodnik odpro na stežaj. Potem sede

 

»Vraga, nikogar ne bo!« se zatogoti Krušič.

pot! To se ve, in med poštenjaki tega posebe

naglašati ni treba!«

 

Lanski.

 

saj sem vendar dobra duša, ali ne, Malec!«

 

 

Zdajci se začujejo na hodniku koraki.

Nekdo je počasi prihajal. Veseljaki v sobi se

oko, kvišku se je sklonil, da bi bil takoj pripravljen,

če bi oni na hodniku hotel pobegniti.

je trdo stopal po tlaku, je odmevalo od sten.

je govoril sam s seboj. Senci enak je prilezel

Ali pri vratih nehote obstane in dvigne

temni svoj obraz proti pijani družbi. Spoznavši

veselim, ker Vas zopet vidim! Baron Krušič ni

legal, prav res, prav težko smo Vas pričakovali.

lepo! In prepričan sem, da nas bodete še na

kolenih prosili odpuščanja. To je bila tvoja

In na golih kolenih, rečem Vam! Na častno mojo

besedo, še danes hočem videti gola kolena

zategadelj bodite uverjeni, poštenjak bledi, da

se bode zgodilo, kar je govoril! Za sedaj pa

Pri prvem navalu se Filip nikakor ni zavedel

položaja, ki se je nahajal v njem. Mali

v kupo: »Le pijte, prijatelj! Potem pa nas

bodete na kolenih prosili odpuščanja. Drugo za

 

Tedaj se je hotel izkazati tudi naš vitez

težkim jezikom, »prijatelj dolgičas, jaz sem vitez

Lanski in moral sem že nekje videti samostanski

 

govoril, se je opotekal tjainsem. Le z veliko

težavo se je obdržal v ravnotežju.

 

lice, da bodeš čeden, ker si v čedni družbi.

Ali ne govorim pravice, gospodje?«

To vpitje je pijanega viteza še bolj ojačalo.

 

resnici prične nato s prsti grabiti Filipa za

predrami in potisne Lanskega od sebe, da se

je hipno zvrnil po sobi. Obležal je na podnici

»Lanski je ugnan!« izpregovori Welser

trudno. »A mi smo drugačega kova, dragi

 

Tisti hip se je vsilil v razgovor domači

pametil svojih dni.

 

se je oglasil zamolklo. »Sam Bog ga mi je privedel,

gospodje, in meni ga morate pustiti!«

na tleh.

 

 

»Tudi meni je povšeči tako!« dostavi

 

»Tvoje je torej vse to delo, nižavski

si dremal v temačnem kotu in spoznal te nisem.

A vedeti bi bil moral, da je vse to tvoje delo,

pijani gospod častnik!«

 

 

»Danes bo še prijetno tu!« zamrmra grof

 

»Vraga, danes bo prijetneje, negoli sem

 

Malec je glasno škripal z zobmi in razburil

niti odgovoriti ni vedel.

 

s sikajočim glasom, »vi se hočete s tem človekom

kratkočasiti in res ne vem, čemu bi se ne!

perila, na drog obešenega. Izkazali ste mu veliko

čast, da ste si ga izbrali sebi v šalo; pravico

 

Filip se ozre po obrazih okrog: »Upam,

mi napravlja malo skrbi!«

 

Malec. »Prijatelji, tu vam predstavljam gospoda

Filipa Tekstorja! Na mojo čast, to je Filip

je vaša krivda, edino vaša!«

 

Filip zbadljivo. »Dolgo te že poznam, ali kaj

tacega še nisem nikdar opazil na tebi!«

»Prijetno je danes! Le dalje, Malec!« se

oglasi Welser. »Čast pa je sicer malenkostna

ljudi na svetu! Ni li res, Krušič?«

 

je od nog do glave!«

 

od nog do glave. Sedaj si malo pijan, a to ti

služi le v povzdigo tvojih talentov.«

 

»Filip Tekstor in Viktor Malec! To se čuje

 

»Kakor voda in ogenj! Recimo, da si ti