Mrtva srca (1902): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Petin30 (pogovor | prispevki)
Petin30 (pogovor | prispevki)
Vrstica 7.464:
 
Dvojno ženitovanje, ki se je praznovalo
drugi dan na Nižavi, ni jižigaloužigalo tiste radosti v
udeležencih, ki je je pričakoval hišni gospodar.
Takoj zjutraj se je oglasila nenadejana vest:
Vrstica 7.472:
bode ta dan počastil knez in škof Janez Evangelist;
ali namesto škofa je prišla vest, da ga
je v noči prešinil mrtvoucLJnmrtvod in da — umira! In
res je knez Janez Evangelist umrl tiste dni^, in
mi vsi vemo, da za njim stolica sv. Maksima
ni imela vodnika, ki bi ga bila obsevala bl^ščblešč
in slava Janeza Evangelista!
 
Vrstica 7.483:
na vozove, za slovesni ta dan po vsem Lukovcu
izprošene — so zapeli v stolpu zvonovi, žalostno
in mrtvaško -f~ trudno. Stari Sodar je ravno z
mlado svojo ženico hotel stopiti v voz.
 
»Komu zvoni!'»'« vpraša Meta in bolestna
slutnja se ji polasti duše.
 
»Ali misliš, da res mrliču zvoni, srce sladko
moje?»« odgovori mož. Bil je navzlic vsej svoji
sladkosti smešna, ostudna prikazen. Toliko
smešnejši in ostudnejši, ker se je stari grešnik
Vrstica 7.496:
ki je bila sedaj za življenje priklenjena nanj!
 
»Komu pač zvoni?»« ponavlja Meta v strahu.
Pri cerkvenih vratih je prežal cerkovnik Tine
in pričakoval, da bi mu svatje kaj darovali.
Vrstica 7.504:
 
»Čakaj, takoj bomo zvedeli, draga ženica!«
In starec je zakričal: »TineJ/Tine!» Tine!« — Oni pri
cerkvenih vratih je hipno priskočil: »Kaj ukazujete,
gospod Sodar? No, ali ni bila cerkev
ozaljšana kakor nevesta, hi/,! hi! No, ali ste
videli, kako debele sveče so gorele na oltarju?
In lestenec, ali se ni svetih kakor solnce nebeško ?
Mi smo cerkovniki, da malo takih, kaj ne, gospod
Sodar? No, saj pa take poroke ne bomo več
učakali, to sam Bog ve, da nebne!«
 
V tem je bilo pristopilo tudi nekaj druge
družbe. Tudi Ernest Malec.
 
»Zakaj ne odrineš, Sodar?« vpraša malomarno.
 
»Tale ženica moja, ki je radovedna^ kakor
vse, bi rada vedela, komu zvoni. Kdo je umrl,
Tine?»«
 
»E,»« odgovori Tine zaničljivo, »tista žival,
ki se je plazila po Nižavi in Višavi! Pa saj
morate vedeti?«
Vrstica 7.539:
ker bi sicer naš duhovni oče ne pustili zvoniti!«
 
»UstreliliUstrelil! Jezus, Marija!« Na zemljo bi se
bila zgrudila, da je ni prestregel oče, ki pa je
bil v tistem trenutku blesdejšibledejši od zimske odeje,
ki je krila pokrajino.