Pegam in Lambergar (Fran Detela): Razlika med redakcijama

To je bilo preveč sreče naenkrat. Nobene besede ni mogel izpregovoriti starček; solza mu je zalesketala v očesu in hvaležen je stisnil roko Lambergarju in Gregorju. Zdelo se mu je, da se pričenja zanj nova, veselejša doba. Poslovil se je kmalu in hitel nazaj v svojo celico, da zahvali Boga in se prepusti tihi svoji sreči.

 

 

<poem>

Zgubljen pokoj, kesanja strup,

V potrti duši črn obup.

S. Gregorčič.

</poem>

 

V Celju pa je hodil istega večera po svoji sobi v knežjem dvorcu zamišljen baron Vajda. Odločilni dan se je bil približal. Kneginja, ki je dobro vedela za Ijuti spor med Vitovcem in Ostrovrharjem, je bila preverjena, da zdaj lehko strmoglavi prešernega poveljnika. Važna uloga je bila izročena baronu Vajdi, in skrbel ga je izid nevarnega početja. Premotil ga je tajnik Lenart, ki so ga bile pripeljale baš iste zadeve. Sedel je, meni nič, tebi nič, na stol in jel razkladati svojo modrost.