Pegam in Lambergar (Fran Detela): Razlika med redakcijama

 

„Kaj, gospod Žiga!“ se je razlegalo po izbi, in vsi so skočili pokoncu, da bi šli gledat. Anica jih je ustavljala, češ, da je brat zdaj v sobi pri gostih, in naročala Gregorju, da naj dobo družina k večerji pijače, da bodo pili na bratovo zdravje. Vse je bilo dobre volje in nazdravljalo gospodu Žigi in gospodični Ani, in tej je opomnil Gregor, da je že davno ni videl tako vesele. Lahno se je nasmehnila in obrnila nanj zamišljeno oko; Jernej ga je pa opominjal, da naj kakšno okroglo zaigra na to radost, in prikimala je Anica. Gregor se ni dal dvakrat prositi; zabrenkal je, uprl v gospodično vesele oči in zapel :

 

<poem>

Tako lepo dehtel.«

</poem>

 

Anici pa je zbudila pesem žalosten spomin; obrnila se je proč, in solza je zaigrala v bistrem očesu. Preden je odpel Gregor, je izginila ona iz sobe.