Divji lovec (Fran Saleški Finžgar): Razlika med redakcijama

| naslov= Divji lovec <small>(Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih)</small>

| licenca= javna lastdLib

Janez'''Jež, njen''' sin.<br>

<em>== Prvo dejanje. ==</em>

<small>(Sredi vasi. V ozadju cerkev. Na desni Zavrtnikova hiša, na levi Lisjakova in Dolinarjeva. Blizu Zavrtnikove hiše znamenje [kapelica] Matere božje. — Ko se dviga zastor, se čujejo zadnji akordi velikonočne pesmi. — Na vasi mnogo fantov in deklet, vsi v gorenjski narodni noši V ozadju gruča dečkov, ki sekajo pomaranče, katere drži v jerbasu stara ženica. Na desni zbor deklet, ki takalikajo po deščici za pirhe. — Na levi stručajo fantje in sekajo pirhe. — Vse tri skupine zelo živahne. — Pozno popoldne.)</small>

{{razprto|Anka}}. Katera je dobila ? <small>(Vsa dekleta zrozró na tla, kjer so zatakalicani pirhi.)</small>

{{razprto|Anka}}. Mérimo! <small>(Meri s predpasnikom.)</small> Majda je prva!

{{razprto|Fantje}} <small>(vtem pristopijo k dekletom in opazujejo igro.)</small>

{{razprto|Janez}}. Majda, ali bom dobil kaj pirhov, ker imaš tako srečo? Lej, jaz sem vse zaigral! <small>(Kaže na prazne žepe.)</small></small>

{{razprto|Majda}}. Ali bi bil ti zadovoljen s takotakó pobitimi?

{{razprto|Majda}}. Seveda! Anka, medve se hočeva postaviti! <small>(Fantje se pomešajo med dekleta, ki jemljojemljó iz žepov pisanke in jih deledelé fantom.)</small>

{{razprto|Majda}}. Semkaj jih prinesem, počakaj me! <small>(Odide v hišo.)</small>

{{razprto|Gašper}} <small>(oblastno nastopi; veliko srebrno verigo ima pri uri; rožlja z denarjem.)</small> No, dekleta, pirhov, pirhov! Kaj se igrate kot otroci?

{{razprto|Gašper}}. Vi fantje, ste tudi za nič! Tukaj sredi vasi golomišite, pa ne da bi šli po pirhe! Poglejte, kaj sem že vse dobil! <small>(Kaže pisane pirhe in s trakovi povite pomaranče.)</small> In vsi trakovi so rdeči, ker so srčki le zame goreči.

{{razprto|Fantje}} <small>(se smejajo.)</small>

<small>(Za odrom se čuje bolestno javkanje.)</small>

{{razprto|Dečki }} <small>(popuste sekanje in hite Tončku naproti. Veselo skačejo in vpijejo:)</small> Tonček! Tonček!

{{razprto|Gašper}} <small>(porogljivo.)</small> To je fant od fare za taka dekleta. Norca in žganjarja se vesele. Hahaha!

{{razprto|Tonček}} <small>(spremljan od dečkov, ki veselo poskakujejo krog njega. Na glavi ima širokokrajen klobuk, čez ramo malho, v rokah drži kos kolača, v malhi ima pirhe in pogačo. Nosi kratke, oguljene hlače, višnjeve nogavice in coklje. Dekleta in fantje ga obkolijo. Samo Gašper ga gleda od daleč zanič-ijivozaničijivo.)</small> Dober, dober je ta-le kolač, tako dober, kakor županova Majda, ki mi ga je dala. <small>(Ugrizne v kos.)</small> Aj, aj, aj! <small>(Bolestno skremži obraz in se sključi. Dekleta mu dajejo pirhov v malho.)</small> Boglonaj, boglonaj, boglonaj! Aj, aj, aj! Uh, to me ima, pa danes me ima, pa na Veliko noč, pa kako me ima! Aj, aj, aj!

{{razprto|Anka}}. Revček! <small>(Roži in dekletom:)</small> In nihče mu ne more izbiti iz glave, da ni obseden. To je čudno.

{{razprto|Janez}}. Na, Tonček! <small>(Da mu denar.)</small> Za pirhe, da si klobaso kupiš in kozarec vina izpiješ. Potem ti bo že odleglo.

{{razprto|Gašper}} <small>(se užaljen pomika proč.)</small> Naj te le ima in naj te grize vrag, se boš vsaj spokoril za svoje beraške grehe! Potepuh!

{{razprto|Tonček}} <small>(vzkipi.)</small> Koga? Lisjak ti lisja-kasti! Kotel se še nikoli ni norčeval iz lončka, kako je črn. Grehe imam, vsi jih imamo, pa toliko in tako grdih nihče ne, kakor ti, da veš. Ti hudobar ti, ki misliš, da so poštena dekleta pomivavke, da bi ti brisal vanje svoje umazane prste! Plačaj tiste kričeče grehe in pusti Tončka v miru, ki je s svojimi beraškimi grehi tako pošten, da te še z vilami ne prime, grdoba grda ti! <small>(Preti mu z roko. Dekleta in fantje ploskajo: Dobro, dobro! Gašper odide k Zavrtniku, na pragu se še jezno ozre.)</small>

{{razprto|Tonček}} <small>(še vedno žuga.)</small> Le lazi krog rihtarja, le! Majde ne dobiš, rajši se živa zakoplje, kot bi tebi rekla pred oltarjem: da!

{{razprto|Dekleta}} in{{razprto|Fantje}}<small>(se smejajo.)</small> Dobro, dobro!

{{razprto|Tonček}}. Listek so mi dali in so rekli: „Tonček, ti si za vselej opravil izpraševanje." Jaz sem pa rekel: „Amen" — pa sem se zmuzal skozi vrata. <small>(Glasen smeh.)</small>

{{razprto|Majda}} <small>(pride od zadaj iz rihtarjeve hiše.)</small> Danes si dobre volje, Tonček!

{{razprto|Tonček}}. Ker imam toliko pirhov! Tončka imajo vse rade. Poglej, Majda, poglej! <small>(Kaže malho napolnjeno z velikonočnimi jest-vili.)</small> A tvoji so najlepši in najboljši. — Toda, ali ga vidiš, kako me gleda ta-le, ta-le? <small>(Kaže Janeza.)</small> Njemu jih moraš tudi dati, Janezu, kaj ne, Majda? Če ne, bo nevoščljiv in pa hud kot velikonočni hren.

{{razprto|Majda}}. Saj sem mu jih sem prinesla. Na, Janez! <small>(Izroči Janezu lepih pisank.)</small>

{{razprto|Majda}}. Poštenosti ni treba noči in teme. Čakaj, Janez, še to-le! Sama sem delala in ime sem všila v rutico. Poglej! <small>(Razgrnelepo belo, čipkasto rutico.)</small>

{{razprto|Majda}}, lepega fanta imaš! Majda. Tonček, tiho! Porednež! Majda bo huda! —Janez, tako-le jo boš nosil, pa samo na velike praznike, sicer ne! <small>(Vtakne mu robec v žep, da gledajo čipke iz njega.)</small> <small>(Polagoma se zmrači.)</small>

{{razprto|Gašper}} <small>(tiho pride, jeznega obraza iz županove hiše in vidi, kako devlje Majda Janezu ruto v žep. Gre za Janezovim hrbtom in se ga nalašč zadene z nogo.)</small>

{{razprto|Janez}} <small>(se ročno obrne od Majde in zagleda Gašperja, ki odhaja.)</small> Kdo me je sunil ?

{{razprto|Fantje}} <small>(nad Gašperjem.)</small> Boja išče!

{{razprto|Janez}} <small>(stopi za Gašperjem.)</small> Počakaj! Kaj imaš ti z menoj opravka?

{{razprto|Gašper}} <small>(porogljivo se smeje.)</small> S takimi berači kot ti, prav nič!

{{razprto|Janez}}. Kdaj sem te prosil vbogajme ? Zakaj si me sunil? <small>(Prime ga.)</small>

{{razprto|Dekleta}}. Ne boja! Jej, jej! <small>(Se umikajo.)</small>

{{razprto|Majda}} <small>(stopi k Janezu.)</small> Janez, imej pamet! <small>(Tončku.)</small> Tonček, pomiri jih! <small>(Gre k dekletom.)</small>

{{razprto|Tonček}} <small>(stopi med Janeza in Gašperja.)</small> Na Veliko noč se ne bomo tepli! Le narazen! Lisjak, ti pa domov!

{{razprto|Gašper}} <small>(srdito.)</small> Kdo bo mene gonil domov? Zakaj? Kdo ima pravico?

{{razprto|Gašper}}. Res, prav zares! Ponevedoma! <small>(Odide za hišo na vrt.)</small>

{{razprto|Tonček}}. Jaz tudi — a z jezikom, tukaj-le pa nak! <small>(Pokaže na srce.)</small> Lisjak! — <small>(Fantom.)</small> Fantje, poslušajte Tončka! Zdaj se ne smete več pretepati, ker se boste kmalu tepli na Laškem!

{{razprto|Majda}}. Janez! <small>(Prime ga za roko in ga proseče pogleda. Stopita par korakov vstran.)</small> Nikar ne hodi na vojsko!

{{razprto|Majda}}. Janez, kako mi nagajaš! <small>(Ob-staneta v tihem pomenku.)</small>

{{razprto|Tonček}}. Ker nimate nič korajže! Jaz grem pa precej, če bi me hoteli. — No, saj pojdete vi tudi, vsi, prav vsi boste šli. Dekleta, vam pa: Adijo in zdrava ostani! <small>(Poizkuša peti, vihti klobuk, maha z rokami. Fantje poprimejo pesem, dekleta se v ozadju zbero v živahnem pogovoru.)</small>

{{razprto|Fantje }} <small>(pojo:)</small>

<small>(Zavihte klobuke in zavriskajo.)</small>

{{razprto|Zavrtnik}} <small>(pride razburjen in jezen iz hiše, baš ko fantje zavriskajo.)</small> Podnevi in ponoči ni miru pred vami! Noč se dela. Otroci domov in dekleta! Vi se pa tudi spravite izpod okna! Človek ima toliko dela in skrbi ves božji dan, ti se pa dero in kriče kot norci!... Domov — vsi! Precej!

{{razprto|Tonček}} <small>(vtem, ko otroci in dekleta brzo odhajajo.)</small> U, u, oče rihtar, hentano ste na-taknjeni! Ali ste zopet dobili od ,teh višjih' koprive pod nos namesto medalje?

{{razprto|Tonček}}. Boljši potepuh nego skopuh! Hahaha! Aj, aj, aj! <small>(Odide za fanti, ki se smejajo.)</small>

{{razprto|Zavrtnik}} <small>(sam.)</small> Da bi le tega znorelega berača že enkrat zlomek vzel! Pravzaprav ni nič nor. Prekanjen je in zvit kot ovnov rog. Vse izvoha ta rogač. Zaprl ga bom. Le Čakaj me! <small>(Gre za vrtno ograjo in kliče:)</small> Jurček! Jurček!

{{razprto|Jurček}} <small>(odide k Lisjakovim.)</small>

{{razprto|Gašper}} <small>(pride od zadaj, ne pri vratih.)</small> Dober večer, oče rihtar! Kaj ste kričali tako ? Prav na naš vrt se je slišalo?

{{razprto|Zavrtnik}}. Bomo že videli. <small>(Se ozira naokrog.)</small> Čakaj, da naju kdo ne sliši!

{{razprto|Tonček}} <small>(se pokaže v ozadju. Ko zagleda Zakotnika in Gašperja, se skrije za kapelico in prisluškuje.)</small>

{{razprto|Gašper}} <small>(mu seže v roko.)</small> Velja!

{{razprto|Gašper}} <small>(odide.)</small>

{{razprto|Zavrtnik}} <small>(si menca roke.)</small> Le počakaj! Boš videl, kaj se pravi biti pri meni za hlapca! Pribito se ti bo krivil hrbet ... Hahaha! Bajtarskega Janeza na Laško, Gašperja k meni za hlapca, Majda bo pa vrvica, da bomo zvezali tri grunte skupaj ... Hahaha! <small>(Odide v hišo.)</small>

<small>(Noč. Mesec sveti.)</small> Tonček <small>(pride izza kapelice, potuhnjeno gre proti rihtarjevi hiši, zamahne z roko in se za-krohota.)</small> Majda ne bo nikoli Lisjakova! Hoče oditi; kar začuje petje Majdino, obstoji. — Večerni zvon se glasi. Tonček se odkrije, prekriža in stopi za vogal hiše.)</small>

{{razprto|Majda}} <small>(poje v ozadju.)</small>

<small>(Prinese lučko pred kapelico.1)</small> Vsak večer mora goreti ljubljeni Mamici božji lučka! <small>(Postavi jo pred podobo.)</small> Tako-le! Ah, Mamka božja, tu-le notri v srcu tudi meni gori lučka — tako svetla in vroča! Kajne, da nisi huda name? Saj veš, da je tako čista in nedolžna kakor ta-le plamenček! Sama se je vžgala. Dolgo sem jo ugašala, pa se ni dala! Odpusti mi; še bolj bom molila, rožic Ti bom dajala celo leto — ah samo na vojsko naj ne gre! Ti ga pregovori! Molila bom zanj vsak dan — ah — zakaj bi moral iti? — Ker je revež, da, zato. — O, varuj ga, brani ga! <small>(Poklekne.)</small> Pod tvojo pomoč pribežimo------------ —— <small>(Moli tiho.)</small>

{{razprto|Tonček}} <small>(po prstih, ozirajoč se naokrog. Zadene ob Majdo.)</small> Majda!

{{razprto|Majda}} <small>(prestrašena.)</small> Jej! — Tonček! Zakaj me strašiš!

{{razprto|Tonček}}. Precej, precej! Le povej mu: Jutri mora zbežati v gore! Divji lovec se že skrije! Posebno če je vseh lovcev poglavar, kot Janez. <small>(Odide in se povrne s fanti.)</small>

{{razprto|Majda}} <small>(sama. Zgrudi se na kolena pred kapelico.)</small> O, sveta božja Pomočnica! Usmili se me! Poznaš me siroto! Ne zavrzi me, Prečista! Ne daj me v kremplje tega kragulja! Od studa umrjem — — Nikdar, nikdar! Ti ne pustiš — Mati milosti in ljubezni — — — <small>(Hipno vstane silno razburjena.)</small> Slovesno Ti prisegam, Mati, da ne vzamem Gašperja! Nepokorna sem očetu — a ne morem — ne morem drugače. Toda obljubim Ti sveto, če se ne omeči očetovo srce, da bi vzela Janeza, katerega edinega ljubim, da ga zoper očetovo voljo tudi ne vzamem. Trpela bom, dokler me ne po-lože na mrtvaški oder —; a oblekli me bodo tedaj v belo krilo in deviški venec bo blestel na moji glavi. <small>(Za odrom petje fantov — Majda odide razburjena v h:šo. Pred vrati se še enkrat obrne proti kapelici, sklene roke in vzdihne s pro- čseim glasom:)</small> Prisegla sem —

{{razprto|Fantje}} <small>(počasi prihajajo na oder, pojoč:)</small>

{{razprto|Tonček}} <small>(je med fanti in vedno govori Janezu ter kaže na Zavrtnikovo okno.)</small>

{{razprto|Janez}}. Jutri bo pa cela vas polna govorjenja, kakšni da smo. Bodi no pameten! Tonček. Pustite ga, naj gre! <small>(Fantom potihem:)</small> Saj Mete ni doma. Mati spi v čum-nati. To jo bode izkupil!

{{razprto|Tine}} <small>(pod oknom.)</small> Meta, Metka! Ta Me-tasta!

{{razprto|Fantje}} <small>(se smejajo.)</small>

{{razprto|Tine}} <small>(trka in govori:)</small>

Metina mati <small>(okno bučno odpre in zagrabi Tinetu klobuk z glave in mu ga vrže pod noge.)</small> Na, krokar ponočnjaški! Sram te bodi, fej! Spat se izgubi, sova buzakljunska! <small>(Okno se zapre.)</small>

{{razprto|Fantje}} <small>(se naglas krohočejo.)</small>

{{razprto|Tonček}}. Fiahaha! Ali te je okuzmala Stara! Šlek, Šlek, Šlek! <small>(Mu strže korenček.)</small>

{{razprto|Janez}}. Imam bliže! <small>(Odide na levo.)</small>

{{razprto|Fantje}} <small>(odhajajo za kapelico in mrmraje pojo :)</small>

{{razprto|Janez}} <small>(pride oprezno izza vogla.)</small> Pri županu je še luč. — Kako morem sedaj tja? — Kaj mi bo povedala? — To je čudno! Čakati ne kaže! Pod čumnatnim oknom, je rekla Tončku. Tiho, da me nihče ne začuti! <small>(Gre po prstih proti oknu. Potrka.)</small> Majda!

{{razprto|Majda}} <small>(odpre okno.)</small> Ali si ti, Janez?

{{razprto|Majda}}. Janez, jaz tudi tebe. Ah, kako sem nesrečna! <small>(Klone z glavo in joka.)</small>

{{razprto|Gašper}} <small>(pride izza hiše in si mane roke.)</small> Najprej Majdo, potlej pa tri grunte! Zdaj grem precej vasovat! <small>(Pride okrog vogla in zagleda Janeza pod oknom.)</small> Zakoljemga! <small>(Potegne nož.)</small> Sema, čemu ? <small>(Udari se po glavi.)</small> Da bom ob dekle, ob zemljo — in še zaprt povrhu! Drugače bo tOto! <small>(Potuhne se na tla in prisluška.)</small>

{{razprto|Majda}}. Tvoja ali pa nobenega! Z Bogom! Pojdi! <small>(Zapre okno.)</small>

{{razprto|Gašper}} <small>(zleze po vseh štirih za hišo.)</small> Na delo! Še nocoj boš naš! <small>(V hišo.)</small>

{{razprto|Janez}}. Moj Bog, ti veš, kako bi se rad vojskoval za cesarja! Saj vem, da je to moja dolžnost. Toda Majde ne pustim v krempljih tega človeka. Vem, da je ne bom imel nikdar, ker se oče ne bo dal omečiti — vem tudi, da je nisem vreden, ker sem berač. Kaj imam ? Nič! Pošten sem — in delam in vlečem — a kaj je ljudem poštenost, delo... Haha — denar — denar in grunti! To je vse, drugo nič! A Majdi je več poštenost, nego blago. In za poštenost Majde stare Janez deset verig. Ne, ne, ne smem na vojsko! Zaradi njene smem! Čete ne morem imeti, čuvati te smem! Dokler bo utripalo to srce, Majda, ne bo te imel slepar! — Z Bogom, Majda, z Bogom! Jutri sicer grem, a čul bom kot sokol nad teboj! <small>(Iz županove hiše pride Gašper, za njim biriča, Jež in Gaber.)</small>

{{razprto|Gašper}} <small>(gleda.)</small> Je že šel! V gnezdo bomo morali ponj.

{{razprto|Gaber}}. Dobro, grem! Takoj se vrnem! <small>(Gre.)</small>

{{razprto|Zavrtnik}}<small>(pride iz hiše.)</small> Dekletu sem že dal plačilo, da bo vedela vasovati s takimi berači. Alo, sedaj pa nad onega!

{{razprto|Gaber}} <small>(se vrne.)</small> Doma je, doma! Videl sem ga skozi okno. Mati sedi za pečjo, on pa golorok leži na klopi.

{{razprto|Prvi birič}}. Pst! Previdno! <small>(Odidejo.)</small>

{{razprto|Gašper}} <small>(zaostane.)</small> Bom kar tukaj počakal. Saj vas je dovolj. <small>(Sam.)</small> Le pojte ga lovit! Poznam dobro divjega lovca! Če me s prazno pestjo poči po glavi, bi mi štirinajst dni šumelo po ušesih. Grem rajši malo povasovat. <small>(Vesel menca roke in gre pod okno Majdino.)</small> Majda! Majda! <small>(Trka.)</small> Majda, srček! <small>(Posluša.)</small> — Joka! Stari jo je preveč! Ne bo se oglasila! Čakaj me, stari, ko jo dobim, boš ti videl, kaj je Gašper! <small>(V ozadju krik, ženski jok, prepir.)</small> Aha, seže dajejo! Če vsem uide ta strela, potem je gotovo hudiču zapisan. — <small>(Posluša.)</small> Stara vpije: Pu-sti-te ga! ... Ga Že imajo! <small>(Hrup se bliža. Na oder pritirajo Janeza vklenjenega. Drže ga štirje. Rihtar je krvav po licu.)</small>

{{razprto|Zavrtnik}} <small>(divje.)</small> Boš ti vedel mene pobijati! Plašar ti! Dekleta zapeljuje, cesarja izdaja in mene bije — pa krade! Tat!

{{razprto|Janez}}ovaJanezova mati}} <small>(prijoka in se vrže na kolena pred rihtarja.)</small> Za pet ran Vas prosim, pustite ga! Kako bom živela!

{{razprto|Zavrtnik}}. Kradla boš, kot si doslej! Mati <small>(se dvigne ponosno.)</small> Kradla ? — Drobtinice nisem vzela — nikdar! Stradala sem, prosila — a kradla ne! Bog bo sodil, kje je več krivičnih vinarjev, pri nas ali pri vas!

{{razprto|Janez}} <small>(škrta z zobmi.)</small> Mati, jaz se maščujem, grozno maščujem!

{{razprto|Mati }}. Janez, ne govori tako! Maščeval se bo Bog! Z Bogom! <small>(Prekriža Janeza.)</small> Sive matere molitev te bo spremljala.

<small>(Janeza peljejo mimo okna Majde.)</small>

{{razprto|Majda}} <small>(na glas zajoka.)</small> Janez!

{{razprto|Zavrtnik}} <small>(skoči proti oknu in zapreti Majdi.)</small>

<small>(Zastor pade.)</small>

<em>== Drugo dejanje. ==</em>

<small>(V ozadju pokrajinska slika. Na levi kovačeva hiša, blizu srede odra kovačnica. Krog kovačnice razna navlaka starega orodja. Pred kovačnico nakovalo. Od hiše do kovačnice je napeljana vrv, na kateri visi nekaj perila. Na levi in desni gozdna scenerija. Mimo kovačnice vodi pot iz vasi na polje. S kovačnico se stika nizka vrtna ograja. Ob kovačnici lesena klop. Preden se dvigne zastor, se slišijo udarci kladiva ob nakovalo. Ob odprtem pozorišču goni v kovačnici meh kovaški vajenec. Kovač odloži kladivo, vzame mehur in tlači tobaka v pipo.)</small>

{{razprto|Dekleta}} <small>(z grabljami gredo trebit travnike Majda nese belo pregrnjeno košarico. Pojo:)</small>

{{razprto|Kovač }} <small>(krese ogenj in se ozira za dekleti.)</small> Hentajte, kako jo znajo! Ta-le pesem je kakor nalašč za Majdo!

{{razprto|Špela}} <small>(pride iz hiše in se podpre ob boke.)</small> Kaj pa zijaš za punčarami! Delaj, delaj!

{{razprto|Kovač}}. So pa same zrastle tiste besede na pirhu! <small>(Poje in si dela takt s pipo in tobačnim mehurjem:)</small>

{{razprto|Eržen}} <small>(prinese par verig in zlomljene vile ter vrže oboje pred kovačnico.)</small> Jure, le postavi se! Le podati se nikar! Veš, kako poje pesem:

{{razprto|Špela}}. Žena pa krona! <small>(Odide jezno v hišo.)</small>

{{razprto|Jure}} <small>(pobira verige.)</small> Sedi no, sedi! Precej zvarim!

{{razprto|Rožman}} <small>(pripelje konja in ga priveze za kovačnico.)</small> Ala, Jure, le brž! Lisec se mi je zbosil. Meni se mudi!

{{razprto|Rihtar}} <small>(prileti hrupno pred kovačnico, klobuk ima potlačen na oči. V rokah drži krepelce. Na obrazu se mu pozna praska. Vsi se ga prestrašijo.)</small> Kje ga imate? Sem ž njim! Pokažem mu! Kje ga imate? <small>(Leti v kovačnico. Zbegano išče in gleda okrog.)</small>

{{razprto|Eržen}}. Oče rihtar, tukaj ga ni bilo. Rihtar. Bomo videli! <small>(Gre za kovačnico, išče in gleda na vse strani.)</small>

{{razprto|Rožman}} <small>(namigava sosedom in kaže na čelo.)</small> Ali nisem pravil, da se mu bo zmešalo?

{{razprto|Jure}} <small>(zamahne z roko.)</small> Oče, res ga ni bilo sem.

{{razprto|Rihtar}}. Ne, ne, za mojo zemljo ne boste pili, nikoli ne! <small>(Hodi nemirno semtertja.)</small> Človek dela, vleče in trpi kot kamen na cesti — hahaha — vi boste pa pili za moje žulje! Ne, ne, nikdar! Rajši — rajši — pobijem, da, vse pobijem — zažgem rajši in tolarje v ogenj vržem — Za Zavrtnikovo zemljo ne boste pili, nikoli ne!

{{razprto|Rihtar}}. Zato pa! Jaz sem malo govoril in veliko — delal. — Čakajte! — Fant! <small>(Kovačevemu vajencu.)</small> Fant! Stopi doli na ledino po Majdo. Precej naj pride domov! Reci, da se takoj odpeljem v mesto!

Fant <small>(pokima in gre.)</small>

{{razprto|Rihtar}}. H gosposki grem, h gosposki, da! Tiste pogodbe — — — pogodba za zemljo-------priče so bile — prodal — zapisal — Ne, ne! Nič ne velja, nič ne velja! Podrli bomo, raztrgali bomo pisma. Ne, ne velja! Zemlja je moja, zemlja je moja! — Uh, ta slepar! ... <small>(Stiska pesti in zbeži vihteč krepelce.)</small>

{{razprto|Vsi}} <small>(zró nemo za njim in majejo z glavami.)</small>

{{razprto|Gaber}} <small>(privali kolo in ga nasloni k zidu.)</small> Kadar pridem, vedno čaka že toliko ljudi. Jure, danes mi moraš okovati kolo. Jutri grem po drva.

{{razprto|Jure}} <small>(se zavrti.)</small> Tako-le se lahko obračam kakor vrtavka celo leto, pa ne bo nič narejenega!

{{razprto|Gaber}}. Kdo? <small>(Gledajo.)</small> A, Tonček jo kadi po cesti! Kje je bil?

{{razprto|Tonček}} <small>(s svojim javkanjem, ki se že naprej sliši, ves prašen od cestnega prahu.)</small> Da sem le doma! Au — au! Po poti se me je lotil, po poti! Tri dni je bilo dobro! Sedaj me ima pa spet! Aj, aj, aj! <small>(Se kremži.)</small>

{{razprto|Tonček}} <small>(si briše pot.)</small> Pomladi, pa že taka vročina, da bi se skuhal! Kaj šele bo o sv. Jakopu! Aj, aj, aj!

{{razprto|Tonček}}. Saj ima prav! Če bi bil jaz Janez, uidem zaradi Majde iz pekla samemu rogatemu z verige, ne pa le iz vojske. — Au, au — kako je vroče! — No, dajte no groše, da grem po žganje! Saj sem vam dovolj povedal, ne? — <small>(Nastavi roko. Vsi odvezujejo mošnjičke in mu dajejo v roko denar.)</small>

{{razprto|Tonček}}. Mene že nikoli! <small>(Odhaja.)</small> Au-au-au!

{{razprto|Janez}} <small>(poskoči od zadaj črez ograjo. Roke ima na hrbtu zvezane z verigo. Brez klobuka; na glavi nekoliko krvav.)</small> Jure, hitro mi presekaj verigo!

{{razprto|Vsi}} <small>(planejo kvišku.)</small> Janez! Janez! Beži! beži!

{{razprto|Gaber}} <small>(ki ga je pomagal ujeti, se hitro umakne, da ga Janez ne zapazi.)</small>

{{razprto|Janez}} <small>(poklekne pred druge, ki se umikajo.)</small> Za božjo voljo vas prosim, rešite me verig! Ko bi bile spredaj, starem jih sam, a tako ne morem! Eržen, Rožman, pomagajta, Bog vama bode povrnil!

{{razprto|Janez}} <small>(vstane.)</small> Zvezan ne bežim nikamor! Tukaj-le bom sedel <small>(sede na klop)</small> in prosjačil kot berač, da se me kdo usmili! lškarjoti! Ali zaradi sebe uhajam? Ali nisem prišel branit nedolžnost? Tam se eden nič ne pozna, tukaj pa mnogo! Oh, Majda, Majda! Rožman. Pojdimo! <small>(Gre za kovačnico, da odveze konja.)</small> Jure, popoldne pridem kovat! <small>(Gre z Erženom.)</small> Janez. Le bežite pred mano! Pred Gašperjem ne bi bežali! On je pošten — ker je zapeljivec, seveda; jaz sem pa gar-jeva ovca! Bežite, da česa ne nalezete!

{{razprto|Janez}}. Haha! Zato bom sedel pri vas, ker me imate tako radi! Hahaha! <small>(Bridko.)</small> Kolika ljubezen!

{{razprto|Eržen}} <small>(ki se je že oddaljil, se vrne.)</small>

{{razprto|Janez}}, Majda gre! Janez. Majda?! <small>(Plane kvišku.)</small> Ne, ne smeš me videti tako ponižanega! Ne, ne! Skrijem se! Jaz te moram videti, a ti mene me smeš! <small>(Hoče za kovačnico.)</small>

{{razprto|Gaber}} <small>(kateri se je radoveden vrnil, Majdi, ki pride s košarico zelo žalostna:)</small>

{{razprto|Majda}} <small>(osupne, izpusti košarico na tla in hiti k Janezu.)</small> Janez, ti si krvav, tebe so tudi! Janez, moj Janez! <small>(Hoče ga objeti. Odstopi.)</small> Ti si uklenjen? Moj Bog?

{{razprto|Majda}} <small>(vede Janeza k nakovalu.)</small> Sem pojdi! Tisoč biričev lahko stoji okrog mene! Dokler bo moja roka prosta, bo tvoja tudi. <small>(Nastavi mu roke na naklo in razbije verige.)</small> Tako! Ti bi zame storil vse — jaz pa zate!

{{razprto|Janez}} <small>(zagrabi njeno roko in jo poljubi.)</small> Majda, tvoja roka je vredna, da jo poljubim. Sedaj je prosta moja roka! Povej, kaj jez očetom! Radi tebe se maščujem nad zločincem! ...

{{razprto|Majda}} <small>(umakne roko.)</small> Pustiva to! Najprej reši sebe in se skrij! Zaupaj na Majdo, Majda zaupa nate!

{{razprto|Janez}} <small>(jo objame.)</small>

{{razprto|Majda}} <small>(joka.)</small> Koliko trpim! Ta Gašper!

{{razprto|Tonček}} <small>(pride z žganjem.)</small> Janez! Jejhata, jejhata! Janez pa Majda! Jejhata, jejhata! Janez, ali si jih, Lahe? Koliko si jih po-strelil? —Povej, povej! Na, pij! Kar nagni, čeprav vsega, pa povej!

{{razprto|Majda}}. Malo se oddahni! Glej, krvav si; obvežem te. <small>(Mu obriše glavo in ga obveže z belo ruto.)</small>

{{razprto|Vsi}} <small>(se približajo.)</small> Jež! To je grdo!

<small>(Počasi se nabira ljudstvo. Vsi radovedno gledajo Janeza in delajo gručo okrog njega.)</small>

{{razprto|Gašper}} <small>(oblastno in počasi, nekoliko vinjen. Ko zagleda Janeza, obstoji.)</small> Kaj ? Tazlodej tukaj? <small>(Poleg nakovala zagleda kladivo. Hitro ga pobere.)</small> Čakaj, jaz ti pokažem! <small>(Ljudstvo se razmakne, Gašper plane proti Janezu, Tonček pa mu potegne kladivo iz rok.)</small>

{{razprto|Janez}} <small>(vzame kladivo pa ga vrže proč. Gašper se zakadi vanj. Janez ga z enim sunkom podere na tla.)</small> Za take vrabce ni treba kladiva.

{{razprto|Ljudstvo }} <small>(hiti skupaj. Ženske, moški, otroci.)</small> Tepeta se! — Janez in Gašper! — Rezerter!

{{razprto|Gašper}} <small>(potegne nož.)</small> Zabodem te!

{{razprto|Jure}} <small>(ga prestriže.)</small> Gašper, pamet!

{{razprto|Janez}}. Le pustite ga k meni! Dotakne naj se me! <small>(Pobere kladivo.)</small>

{{razprto|Otrok }}. Biriči, biriči! <small>(Otroci beže.)</small>

{{razprto|Gašper}} <small>(Janezu:)</small> Čak, ne boš ušel! <small>(Za odrom.)</small> Držite ga!

{{razprto|Janez}}. Proč! <small>(Sune Gašperja v prsi s kladivom, da pade. Zbeži.)</small>

{{razprto|Biriča }}. Ala, za njim! <small>(Tečeta čez oder; drugi radovedno teko za biričema, zadnji Tonček. Gašper se dvigne s tal, drži se za prsi in hiti za drugimi. Čujeta se dva strela daleč za odrom.)</small>

{{razprto|Majda}}. Marija, pomagaj! <small>(Pade na kolena in zajoka.)</small>

{{razprto|Tonček}} <small>(prihiti na oder.)</small> Nič ne jokaj, Majda! Tadva imata krive puše, krive roke, krive oči in kriv pulfer... Kje je že Janez!

{{razprto|Majda}}. Hvala Bogu! <small>(Vstane.)</small>

{{razprto|Majda}} <small>(gre v kovačnico po verige.)</small>

{{razprto|Majda}}. Takih spominov dekleta navadno nimajo od fantov. <small>(Pokaže verige in jih odnese s seboj.)</small>

{{razprto|Tonček}} <small>(pobere košarico.)</small> Bom pa jaz to-le cajnico nesel.

<small>(Zastor pade.)</small>

<em>== Tretje dejanje. ==</em>

<small>(Gostilna pri Grozdku. V desnem kotu zelena peč, krog nje klopi. Na desni večja miza, ob nji stoli, na levi manjša mizica z dvema stoloma. Na levi stranska vratica, ki vodijo v kuhinjo. — Na dan ,semnja* [proščenja] popoldne.)</small>

{{razprto|Grozdek}} <small>(urejuje kozarce in steklenice v omari.)</small> Danes menda vendar nekaj iztočim! Ta mesec je bila tako slaba, da se je več vina usušilo, nego izpilo. In ljudje ne pre-udarijo, kaka škoda je to, če se vino suši. Božja kapljica je vendar zato na svetu, da se popije. Kar greh bi se jim moralo zdeti, ker ga tako malo pijó.

{{razprto|Janez}} <small>(pride v slabi lovski opravi. Po obrazu nakratko porastel.)</small> Dober dan, Grozdek!

{{razprto|Grozdek}} <small>(odhaja po vino.)</small> Kaj boš prosil! Berači prosijo, ne pa taki fantje. <small>(Odide.)</small>

{{razprto|Janez}} <small>(hodi po sobi. Sam.)</small> Ah, kako je bilo lani na Ahcovo nedeljo! Pet let sem bil prvi med streljavci! Noben možnar ni počil v fari, da ne bi bilo Janeza zraven. In popoldne — veselje in radost... Tukaj na tem podu sem lani prvič zaplesal z Majdo — tukaj, na Ahcovo nedeljo. Ničesar nisem upal — a bil sem vesel in srečen, ker mi je bila dobra, tako dobra, ta Majda... In letos? Na žegnanje brez pražnje obleke! Ko je za mašo streljalo, sem ležal vrh hriba in bil pri maši kot jazbec ali lisjak, ne pa kot pošten človek. Ljudje tega ne vedo in ne čutijo. A vem, da je čutila skala, kjer sem sedel, kako me boli srce. Zakaj še nikoli ni kanila nanjo solza divjega lovca... Sram me je, mrtve skale me je sram! — Toda, bodi, kar hoče. Na tem podu se je vnel tisti nesrečni ogenj — tukaj naj se danes tudi odloči! Ona mi je vse. Slušati jo hočem, kakor zapove.

{{razprto|Grozdek}}. Janez, zdaj ga pa le! Poglej, to je vinček, kakor cekinček! <small>(Natoči kozarec.)</small>

{{razprto|Janez}} <small>(pije.)</small> Grozdek, stopi po Majdo! Reci, da jo prelepo prosim, naj pride malo sem — samo za nekaj trenutkov — če je doma, seveda!

{{razprto|Grozdek}}. Precej! Kar naenkrat bo tu. <small>(Odhaja.)</small>

{{razprto|Grozdek}}. To je enkrat ena! Se na straži bom stal. Če kdo pride — pa naj gre Majda skozi kuhinjo. <small>(Gre.)</small>

{{razprto|Janez}}. Hvala ti! <small>(Sam.)</small> Tako ne morem več živeti. To še pasje življenje ni. Vsaki divji kozi se bolje godi, dasi smo ji vsak dan za petami. Danes naj se odloči: Ali grem na vojsko, da me ubijejo, ali se maščujem nad Gašperjem — ali — ali — pa naj beži — beži ... z menoj! <small>(Hodi nemirno po sobi.)</small>

{{razprto|Majda}} <small>(nekoliko preplašena in drhteča pride skozi vrata in se ozre po sobi. V nedrih ima rdeče nageljne.)</small> Ali si sam, Janez?

{{razprto|Janez}} <small>(ji hiti nasproti.)</small> Nič se ne boj, Majda! Sama sva!

{{razprto|Majda}}. Janez, ti ne veš, kako je meni hudo! <small>(Skloni mu glavo na prsi.)</small>

{{razprto|Majda}} <small>(se odmakne, ga gleda v oči, ga prime za roko in vede k mizi.)</small> Sediva! — Ti bi mi pomagal! Verjamem, tega ni treba praviti. Saj bi tudi jaz tebi rada, ali kako? Ah, doma je tako strašno!

{{razprto|Majda}}. Oče so bolni <small>(pokaže načelo.)</small>

{{razprto|Majda}} <small>(ga prime za obe roki; proseče:)</small> Janez, ti — morivec? Ne, ne — nikdar! Rajši trpim in se izmučim na smrt, kot bi bila ta-le roka omadeževana s krvjo! Kako bi te mogla še kdaj objeti, ko bi vedno videla krvave lise na tebi. Ne, Janez, ne smeš, prosim te, nikar, nikar!

{{razprto|Janez}}. Majda, ukazuj! Strašna vojska je, a zmagati moraš ti! — <small>(Majda se ga oklene in mu hvaležno zre v lice.)</small>

{{razprto|Janez}}. Majda, jaz ne morem biti brez tebe — Majda, bodi moja — Majda — <small>(glas se mu trese)</small> — Majda — pobegni z menoj! <small>(Majda se mu odmika. Janez vedno z večim ognjem.)</small> Poglej, Majda, te-le roke! Močne so, zdrave so in žuljave od dela. Ne samo dvema, deseterim upajo rezati kruha — za tri druge delajo ... Majda, pojdi z menoj — daleč, daleč, kjer boš moja — moja dobra ženica — a tudi varna in srečna! —

{{razprto|Majda}}. Tvoja žena? ——Kako rada, toda, ah — ti ne veš! <small>(Pokrije si lice in zaihti.)</small>

{{razprto|Majda}} <small>(zaihti in se ga zopet oklene.)</small> Janez, ti ne veš, da — sem — prisegla...

{{razprto|Grozdek}} <small>(tiho v sobo.)</small> Le naglo se domenita! Že gred6! <small>(Vun.)</small>

{{razprto|Majda}} <small>(mu da nageljne in odhiti skozi kuhinjo.)</small> Z Bogom!

{{razprto|Janez}} <small>(sam.)</small> Prisegla je! —Kaj je prisegla? — Sedaj še prisega! Torej smrt — samo smrt me reši! Ah, poljubil bi tisto kroglo, ki me zadene, ki me reši tega strašnega življenja! — <small>(Zunaj se oglasi harmonika.)</small>

{{razprto|Janez}}. Zato! Na za vino! <small>(Vrže denar na mizo in gre skozi stranska vratica. Med vrati:)</small> Ne smem ga! To je strašno! <small>(Odide.)</small>

{{razprto|Grozdek}} <small>(maje z glavo in gleda za njim.)</small> Zaljubljenih ljudi pa res nihče ne pretuhta. Vsak je po svoje prifrknjen.

<small>(Skozi vrata prideta godca in igrata na harmoniko in klarinet. Za njima Tine in Tonček, ki ima šopke okrog klobuka. Potem fantje in dekleta. Gašper in Jež prideta zadnja ter sedeta k mali mizi. Godca k peči.)</small>

{{razprto|Tine}}. Torej počasi! <small>(Fantje povabijo dekleta. — Godci igrajo, Tonček nerodno skače sam, Gašper in Jež se pogovarjata. Ples kratek. Grozdek nosi med plesom vino na mizo.)</small>

{{razprto|Vsi}} <small>(ponavljajo.)</small> Mav' ga j' dober! <small>(Dvigajo kozarce. Potem posedejo in se menijo.)</small>

{{razprto|Grozdek}} <small>(Gašperju in Ježu:)</small> En polič? Pri pijači se najbolje kupčuje.

{{razprto|Gašper}} <small>(Ježu:)</small> Torej, ali daš dva tav-žent in pol ?

{{razprto|Tonček}}. Ti poj pa dekleta pa fantje! Jaz imam tak glas kakor ubit kravji zvonec. <small>(Poizkuša peti.)</small>

Slišite! Stare gosli pojo, staro grlo pa nak!

{{razprto|Fantje in dekleta }} <small>(vstanejo, primejo kozarce in trkajo.)</small>

<small>(Zopet posedejo.)</small>

{{razprto|Gašper}} <small>(kvišku.)</small> Velja! Za dva tavžent!

{{razprto|Tonček}}. Prigoljufano zemljo prodaja! Cujte, Čujte! <small>(Vsi fantje in možje okrog te mize. Dekleta nekoliko časa še obstanejo, potem se vse poizgube, ko postane prepir glasnejši.)</small>

kmalu videli, kam. <small>(Gre hitro in med vrati požuga.)</small>

<small>(Godca sedeta k mizi, drugi od daleč poslušajo.)</small>

{{razprto|Vsi}} <small>(si segajo v roke.)</small> Za dva tavžent!

{{razprto|Gašper}}. Vina! Danes mora od vseh miz teči! — <small>(Tinetu, ki sedi pri peči:)</small> Tine, Tine, pojdi ti sem!

{{razprto|Tine}} <small>(premaguje jezo.)</small> Gašper, kakor se Bog prosi, tako te prosim, potrpi vsaj par tednov, da dobim gostovanje drugod!

{{razprto|Tine}} <small>(jezen:)</small> Kdo je baba? Moja mati? Se enkrat, če upaš! <small>(Zagrabi bokal.)</small>

{{razprto|Grozdek}} <small>(miri in prime Tineta.)</small> Jutri se domenita, danes preveč vino govori!

{{razprto|Tine}} <small>(prime za stol. Možje ga obstopijo. Se premisli.)</small> Naj bo! Toda pomnil me boš! Slepar! Hujši si kot pesoglavec. <small>(Odide in zaloputne vrata.)</small>

{{razprto|Jež}} <small>(vstane; vinjen se opoteka.)</small> Faro ob dobro ime? Jaaz? Najboljši gospodar! Vi jo boste spravili, vi, ko vam vsem še boben zapoje pred durmi.

{{razprto|Vsi}} <small>(zoper njega.)</small> Tiho! Tiho! Oderuški mešetar!

{{razprto|Rihtar}} <small>(hrupno odpre vrata. Razmršen je, golorok, prepal, zmešanega pogleda.)</small> Jež! Jež! Zemljo nazaj! Gašper, moj grunt!

{{razprto|Tonček}} <small>(pride takoj za njim in kaže samo z gestami.)</small>

{{razprto|Rihtar}} <small>(krči prste, blazno gleda, se zakrohota.)</small> Hahahaha! Gašper, grunt nazaj!

{{razprto|Rihtar}}. Gosposka, kje si? Biriči, pomagajte! Obesite ga, ustrelite ga! Tat, tat! Goljuf! Moji grunti! Moja zemlja! <small>(Si puli lase in divja po sobi.)</small>

{{razprto|Tonček}}. Tako je! Pod kap s tolovaji! <small>(Gre.)</small>

{{razprto|Gašper}}. <small>(Rožmanu o Kdo bo mene suval na cesto? Kdo? Tisti dezerter?

{{razprto|Rihtar}} <small>(jima zastavi vrata.)</small> Nič pijan! Tu-le pijan — <small>(Kaže na srce.)</small> Tu notri je kača, ki pika noč in dan! Eržen, ali veš, da tisti kos ledine, kakor ga ima Jež, ni njegov? Po krivem je prisegel!

{{razprto|Jež}} <small>(ga odrine s silo od vrat in beži; za njim Gašper.)</small> Norec! Zmedlo se je skopuhu!

{{razprto|Eržen}}. Tebi se je tudi štrena zmešala! Le čak me! <small>(Žuga.)</small>

{{razprto|Janez}} in Tonček <small>(vstopita hitro pri vratih iz kuhinje.)</small> Kje sta?

{{razprto|Janez}}. Kje sta? <small>(Krči pesti.)</small>

{{razprto|Rihtar}} <small>(bega po sobi in se bije po glavi.)</small> Moji grunti! Moji grunti! Ob vse sem. Odrli SO me, oropali, okradli — <small>(Prihiti do Janeza, ki ga strmeč gleda.)</small> Divji lovec! Ti — ti —si jo! Kri si izpil, pijavka! Srce si snedel, njeno srce! Volk! Ti, ti, ti! Volk, volk, volk! <small>(Se krohoče.)</small> Hahaha! Tri grunte imam, tri, pa z Majdo povezane, s tisto lepo vrvico, z Majdo! <small>(Krikne.)</small> Majda! <small>(Omahne na stol in se nasloni na mizo ter prične ihteti.)</small>

{{razprto|Janez}}. Oče rihtar! Lepo Vas prosim, ali Čujete? <small>(Rihtar se ne gane. — Janez odstopi in obupno vzklikne.)</small> In tega sem kriv jaz!

{{razprto|Tonček}} <small>(ob rihtarju.)</small> Vode, vode! Glava mu bo počila.

{{razprto|Janez}} <small>(vzame otiračo in jo zmoči. Hladi rihtarju glavo.)</small> Oče, kako Vam je? Oče, bolni ste! —

{{razprto|Grozdek}} <small>(potipa glavo; ves zbegan.)</small> Joj- mine, po Majdo, brž po Majdo, pa po gospoda! Umrl bo! Glava mu bo počila! Kakor ogenj! Potipajte glavo!

{{razprto|Tonček}}. O sv. Barbara, za zadnjo uro! Po Majdo, pa v posteljo ga denimo! Kar Ugasnil bo. <small>(Hitro gre.)</small>

{{razprto|Vsi}} <small>(tarnajo okrog rihtarja.)</small>

{{razprto|Janez}}. To je strašno! — Povejte mi, ljudje božji, ali res nisem jaz tega kriv — Meni se dela tema pred očmi! <small>(Drži se za glavo.)</small>

{{razprto|Janez}}. Miren ? — Miren ? Ne, ne — prej ne mirujem, da ga zdrobim — <small>(Stiska pesti.)</small>

{{razprto|Rihtar}}. U, u, u! Križani tolarji ropotajo po glavi ... <small>(Otresa z glavo.)</small> Sami kri-žavci težki! Ali slišite ? Cingel-cvenk, cingel-cvenk!

{{razprto|Grozdek}}. Zblaznel! Pa pri meni! Domov, domov ga nesimo! Janez, pomagaj! <small>(Kakor bi ga hotel dvigniti.)</small>

{{razprto|Majda}} <small>(vsa zasopla.)</small> Oče, oče! Moj oče! Kaj Vam je? Bolni ste! Pojdite z menoj!

{{razprto|Rihtar}} <small>(jo debelo gleda.)</small> Kdo pa si ?

{{razprto|Rihtar}} <small>(jo pahne od sebe.)</small> Beži, slepa-rica! Jaz nimam nobene Majde! Prav nobene! Imel sem jo — pridno pa lepo pa dobro ... Ali sem jo prodal. Prodal za kri-žavce. Slišite, kako cingljajo? Cingel-cvenk... cingel-cvenk ...

{{razprto|Majda}} <small>(ihti in se oklepa očetovih kolen.)</small> Oče, moj oče! Pojdite domov! Glejte, saj me niste prodali! Saj sem še pri Vas. Zmerom bom Vaša, sama Vaša pridna Majda! Kako ste bolni! <small>(Nasloni se mu na kolena in joka.)</small>

{{razprto|Rihtar}} <small>(plane kvišku.)</small> As — as — ogenj ji gre iz oči! — Kako me pečejo kolena! Ogenj! Ogenj! Beži! Poglej, da imam krvave roke, ker sem kri prodal, svojo lastno kri! Uh — uh — <small>(Beži proti vratom.

{{razprto|Eržen}} in Rožman ob njem, ga držita.)</small>

{{razprto|Majda}} <small>(zajoka na glas. Janes jo prime za roko.)</small>

{{razprto|Janez}}. Majda, še nocoj se maščujem! Majda <small>(krikne odločno.)</small> Ne smeš! <small>(Hiti za očetom.)</small>

{{razprto|Janez}}. Ne smem! <small>(Se sesede kot pobit na stol.)</small>

<small>(Konec.)</small>

<small>(Zastor pade.)</small>

<em>== Četrto dejanje. ==</em>

<small>(Gorska pokrajina. V ozadju se dvigajo snežniki. Iznad odra se vzdiguje strma brežina, vrh nje štrle skale, za njimi šumi voda. Vidi se, da je za skalami prepad. Na desno po brežini vodi steza do koče, ki je pa skrita. Na desni in levi gozd. Na odru počivališča iz ruševine. Nizko grmovje. Ob desni na skali staro, izprano znamenje.)</small>

{{razprto|Jurček}}. <small>(Ko se dvigne zastor, se čuje žvenk-ljanje kravjih zvoncev. Vrh brežine sedi pastirček in žvižga na piščal. Potem zapoje isto melodijo:)</small>

{{razprto|Janez}} <small>(pride med tem po vrhu brega. Pozorno gleda v dolino. Pastirček ga ne zapazi. Ko hoče začeti vnovič žvižgati, ga ogovori Janez.)</small> Jurček!

{{razprto|Janez}}. Torej le dobro sporoči! <small>(Gre po brežini in se hitro skrije na desno v gozd.)</small>

{{razprto|Jurček}}. To bo večerja! Kaše nocoj še ne pogledam ne! Čak, če so že blizu. <small>(Gleda na levo.)</small> O, saj so že kar tukaj! Zdaj jim pa zažvižgam tisto od jagra.

<small>(Žvižga; črednik ga prekine.)</small>

{{razprto|Komatar}} <small>(črednik. — Visoko iz daljave, da se čuje samo glas.)</small> Juree! Ahoj! Jure! Jurček. Ahooj!

{{razprto|Jurček}}. Jooo! <small>(Hitro vstane.)</small> Brž, brž, Če ne, ne bo jetrc. <small>(Odide na desno.)</small>

{{razprto|Dekleta}} <small>(z leve; nosijo pobarvane škafe, jer-base in košare. Vse imajo snažne, bele predpasnike, vogle pa pritaknjene za pas.)</small>

<small>(Odložijo posodo in posedejo po trati.)</small>

{{razprto|Roza}}. Kam je pa Jurček izginil? <small>(Se ozira.)</small> Tako lepo žvižga!

{{razprto|Anka}}. Saj si slišala, da ga je črednik klical, naj gre krave zavračat. <small>(Za odrom močnejše zvončkljanje zvoncev in Jurčkov klic: Hej, hej! Liska, Pisana, hej, hej!)</small>

{{razprto|Majda}}. Minulo! Seveda bo! Se je že začelo : Oče v blaznici, ena zemlja po goljufiji prodana, za Janezovo glavo razpisanih sto goldinarjev ... Kaj še hočeš, da bi minulo. Zakaj sem tako nesrečna! <small>(Gre proti znamenju. Trga cvetje in ga devlje Kristusu v krono.)</small>

{{razprto|Vse }}. Kar začni! <small>(Pojo.)</small>

{{razprto|Jurček}} <small>(se pokaže med petjem zopet na vrhu in gleda po Majdi. Steče hitro k nji, sname s klobuka gorske rože ter jih daje Majdi; hkrati pa ji šepeta, kaj da mu je naročil Janez. Majda samo prikima in dene cvetje pred znamenje. Jurček se vrača, maha s klobukom in poje z dekleti. Na vrhu za-vrisne in izgine za kravami.)</small>

{{razprto|Majda}}. Kolikrat sem pela tole pesem! Kako lahka mi je bila duša! Kako mirno srce! In sedaj je vse proč, vse, vse! V prsih vzdihi, v očeh solze! Solze mi zapirajo zvečer oči in mi jih odpirajo zjutraj. Zakaj sem premožnega očeta hči? Zakaj me niso pobrali na cesti? Čemu sem prišla na svet pod imovito streho? V strgani bajti naj bi bila doma, da bi bila dekla, pastirica! — Kako bi bila srečna! In zdaj? Oče blazni — zavoljo mene! Moj Bog! <small>(Ihti.)</small>

{{razprto|Anka}} <small>(gre k nji.)</small> Majda, nikar ne jokaj! Bog bo vse preložil. Vsi te imamo tako radi'! Ne veš, kako se nam smiliš! Majda. Ko bi hotel Bog preložiti — pa mene, drugih ne ... Jaz ne bom nikdar srečna!

{{razprto|Roza}}. Pa jo pustimo. Trudna je tudi. Morda še zadremlje, ker bo vse mirno; potem ji odleže. Pojdimo! <small>(Dekleta vzamejo škafe in gredo po stezi.)</small>

{{razprto|Dekleta}} <small>(pojo in odhajajo.)</small>

{{razprto|Majda}} <small>(potem ko utihne petje za odrom.)</small> Kakšno življenje! Mati v grobu, oče blazni, sama gospodinja — hlapci me ne ubogajo, dekle si pomežikujejo: „ Ljubica divjega lovca ..." Ah, še za mano bodo kazali s prstom. In zakaj? Ker se ne dam prodati, ker bolj ljubim pošteno srce kot denar. In to je rodilo toliko gorja! Da bi mogla biti nič-vrednica! Da bi se znala dvema, trem smehljati! Ko bi podajala enemu roko, drugemu srce, tretjemu oko, da, da, potem bi vsega tega ne bilo. Tako sem pa vsega kriva — kriva vsega samo jaz. <small>(Obrne se proti znamenju.)</small> Danes zapustim vse in zbežim z Janezom in bi delala in se ubijala noč in dan, samo, da bi bila mirna — mirna in zadovoljna. Toda, ta grozna prisega! Ne smem, ne smem, nikdar ne smem biti njegova! — Ah, Kriste, ničesar te ne prosim več, ne zdravja, ne sreče, ne denarja, samo smrti — smrti ... <small>(Nasloni se na skalo in joka.)</small>

{{razprto|Janez}} <small>(pride od desne, se ozre naokrog, potem stopi hitro k Majdi.)</small> Majda!

{{razprto|Majda}}. Janez! <small>(Se ozre. Janez jo vede ljubeznivo do sedeža.)</small>

{{razprto|Majda}} <small>(slovesno.)</small> Prisegla sem in prisega je sveta!

{{razprto|Janez}} <small>(zelo razburjen.)</small> Prisegla! ? Kaj ? Kako? Majda, govori! Kar si zadnjič izrekla to besedo, nimam miru ne pokoja. Povej, lepo te prosim, bodi mi odkritosrčna!

{{razprto|Majda}} <small>(mirno in slovesno.)</small> Prisegla sem tisto noč, ko so tebe ujeli, da ne bom nikdar Gašperjeva. Ali prisegla sem obenem, da zoper očetovo voljo tvoja tudi ne bom. In očetova volja —-------Zdaj veš vse!

{{razprto|Janez}} <small>(silno zbegan odstopi in hodi nemirno semintja.)</small> Majda! Nepremišljena prisega!

{{razprto|Majda}} <small>(zajoka in hiti k njemu.)</small> Ne, ne, Janez! Ti beži, pa se vrni čez leta. Morda se oče pozdravijo, omeče in potem — —

{{razprto|Janez}} <small>(trpko.)</small> Morda? Morda? Majda, prav mi je! Zakaj sem segel po roži, do katere ne morem! Majda, ti utegneš biti še srečna, jaz bom srečen, kadar padem ...

<small>(Za odrom glasno govorjenje in smeh divjih lovcev.)</small>

{{razprto|Majda}}. Brez tebe ne bom nikdar srečna! Janez, ti ne smeš umreti! — <small>(Preplašena.)</small> Kdo prihaja ?

{{razprto|Majda}}. Moram iti! — Janez, ti ne smeš umreti, sicer — ah — moj Bog — jaz bi znorela — umrla. Z Bogom! <small>(Glasovi vedno bliže. Majda odhiti po stezi.)</small>

{{razprto|Janez}} <small>(gre za njo.)</small> Prisegla je!----------- <small>(Obupano.)</small> Ha-ha-ha! Prav mi je! Čisto prav! Berač bodi v svoji bajti in nikar ne stegaj vratu čez plotove bogatih hiš! Za nas so majarce in kravje dekle, ne pa rihtarjeve hčere. Ha-ha-ha! Prav ti je! Čisto prav! <small>(Se zagleda proti koči. Bolestno.)</small> Majda, z Bogom, Majda! <small>(Lovci prihajajo. Tine in tovariši. Vsi imajo puške, eden nosi gamsa v vreči. Obleko slabo. Krog klobukov dolgo travo, po obrazu so namazani s smodnikom.)</small>

{{razprto|Janez}} <small>(hodi semtertja in se ne meni za tovariše. Smeje se.)</small> Ha-ha-ha! Hahaha!

{{razprto|Tine}}. Tako je! Le norčujmo se iz tistih kajonov, ki mislijo, da se divji lovec tako ubije kot vrabec na strehi. Hahaha. <small>(Leže.)</small> Fantje, malo se oddehnimo! <small>(Vsi prislonijo puške ob skalo in poležejo. Janez pa hodi in se večkrat posmeja in zgiblje z glavo.)</small>

{{razprto|Prvi lovec}}. Fantje, sedaj si jo pa privoščimo! Se gorka je! <small>(Izvleče temno steklenico z gamsovo krvjo.)</small>

{{razprto|Tine}}. Daj sem! Jaz sem največ hodil. Mojim nogam je treba najprej zdravila. <small>(Vzame in pije kar pri tuljavi.)</small>

{{razprto|Tine}} <small>(pije še enkrat.)</small> Ha-a! Gamsova kri zaresno pomaga nogam!

{{razprto|Tine}} <small>(mu vrne steklenko.)</small> Janezu ponudi!

{{razprto|Tine}}. Beži, beži! Tebi se vedno kaj zdi. Kaj bo ? Nič ne bo! Dobra večerja, ker imamo tega-le, <small>(Pokaže na gamsa.)</small>

{{razprto|Janez}}. Ha-ha-ha! <small>(Bridko:)</small> Meni pravite, kako govorim! Vi ste prave čenče, vi! Če govorim, govorim zato, ker nekaj vem, česar vi še ne veste. In to je gotovo, kakor pribito in privezano. Resnica pa je, da nekaj slutim — tega pa ne poznam. Ali rečem vam toliko, da je od danes naprej divjemu lovcu toliko do življenja kakor do piška-vega oreha. Za to, ker sem ubežal edino le zaradi poštenosti dekleta, me ne bo nihče streljal in pobijal kakor zajca! To si zapomnite! Zdaj mi pa nesite gamsa na planino, pa molčite o tem, kar sem vam povedal. Tine, ti pojdi ponoči domov in po-izvedi, kaj je novega. O polnoči bom že pri vas. Če me ne bo, vedite, da me ne bo nikdar več! Pozdravljeni! <small>(Se obrne in hoče oditi na levo. Za odrom javkanje Tončkovo. Janez obstoji. Posluša.)</small> Kaj je to?

{{razprto|Vsi}} <small>(kvišku.)</small> Kdo javka?

{{razprto|Tine}} <small>(hitro do Janeza in zre za kulise.)</small> Tonček je, seveda! Poglej ga, kako se motovili čez korenine.

{{razprto|Tonček}} <small>(klobuk v roki. Suknjo vleče za rokav za sabo. Silno mu je vroče.)</small> Bežite! Bežite! Janez, teci!

{{razprto|Tonček}}. Bežite, bežite! — Oh, kako sem tekel! Pljuča so mi počila, saj vem. Jejhata, jejhata, tle gre sapa vun! <small>(Kaže na rebraj Tle-le! <small>(Se tišči za prsi.)</small>

{{razprto|Tonček}}. Saj venomer gonim, da bežite! Bežite, tecite! Cela vojska gre nad vas! Za mano so. Precej tam-le pod klancem! Biričev kot listja in trave! Lisjakov Gašper jih vodi, in vsa vas je z njimi. In kar naenkrat se je spletlo, da nihče ni vedel. <small>(Sede na kamen.)</small> O, moja pljuča!

{{razprto|Janez}} <small>(veselo.)</small> Fantje, zdaj zaplešemo. <small>(Prvemu lovcu.)</small> Jaka, ti nisi skrivač. Pojdi na planino! Tebi te stvari niso nič mar.

{{razprto|Janez}}. Ne smeš! Pojdi in molči! <small>(Lovec gre po stezi proti koči.)</small>

{{razprto|Janez}} <small>(drugim lovcem-skrivačem.)</small> Mi ostanemo, kaj ne?

{{razprto|Janez}}. Za menoj! Čuje se že govorjenje. <small>(Odhajajo kvišku po stezi.)</small>

{{razprto|Tine}} <small>(odhaja zadnji. Sredi steze se obrne in zažuga.)</small> Gašper, prišla je ura maščevanja!

{{razprto|Tonček}} <small>(potem, ko odidejo.)</small> O jej, moja pljuča! Nikoli več ne bodo cela! <small>(Se drži za prsi. Veselo.)</small> Sedaj se bodo pa ravsnili! Se moram skriti. Tja-le bom legel v tisti-le gabrov grm, da me ne sreča kaka krogla. <small>(Gredoč zagleda gamsa.)</small> Oho! Cak, čak! Ta-le kozle bo pa moj! Zastonj si ne bom pljuč trgal! <small>(Vleče gamsa za seboj.)</small> Kot nalašč za nove jerhovke bo ta-le koža; z mesom pa pljuča zaflikam. <small>(Se skrije na desno v grmovje.)</small>

<small>(Trenutek je oder prazen. Od zadaj se slišijo glasovi.)</small>

{{razprto|Gašper}} <small>(za njim trije biriči, mnogo kmetov. Biriči imajo puške, kmetje kole.)</small>

<small>(Žvižg sokola.)</small>

{{razprto|Prvi birič}}. Sokol žvižga! <small>(Vsi se ozro proti nebu.)</small>

<small>(Drugi žvižg sokola.)</small>

{{razprto|Gaber}}. Sokol bo, sokol! <small>(Zopet gledajo.)</small>

{{razprto|Gaber}}. Janez! Nihče drugi! <small>(Gre proti desni in se ozira proti skalam.)</small>

{{razprto|Prvi birič}}. Za mano! <small>(Nihče se ne gane, Gašper se nekam plaho plazi na desno proti grmovju.)</small>

<small>(Tretji žvižg sokola. — Izza skal streli.)</small>

{{razprto|Gašper}} <small>(zakriči in se zgrudi.)</small>

{{razprto|Gašper}} <small>(se nekoliko dvigne in tišči roko na rano.)</small> Pre-pre-več ... A-ah — <small>(Umrje.)</small>

{{razprto|Tonček}} <small>(iz grmovja.)</small> Gašper! Lisjakov! Ubit! Mrtev!

<small>(Pastirji, dekleta s planine — vse hiti in se zbira okrog Gašperja. Med dekleti v ospredju Majda vsa bleda.)</small>

{{razprto|Janez}} <small>(se pojavi vrhu skale nad brezdnom.)</small> Tega nisem storil jaz! Bog mi je priča!

{{razprto|Janez}} <small>(nameri.)</small> Stojte! Kdor nameri, obleži mi na mestu! Padel bom, toda od vaših krogel ne! Umrl bom v vojski! Sam se vrnem. Biriči me ne bodo gonili!

{{razprto|Majda}} <small>(sliši besede Janezove. Videti je, kako se bori. Kar vzkrikne.)</small> Janez, ti ne smeš.umreti! <small>(Hiti proti njemu.)</small> Tvoja bom! Beživa!

{{razprto|Janez}} <small>(zmeden se ozre proti Majdi, birič sproži v tem trenutku, Janez pade znak v brezdno in zakriči:)</small> Majda!

{{razprto|Majda}} <small>(se sredi steze zgrudi na kolena.)</small> Janez! <small>(Plane kvišku in teče proti skali. Trenutek obstoji vrhu skale. Prime se za glavo in bolestno vzklikne.)</small> Janez! <small>(Koleno ji klecne — Majda izgine v prepad. Sliši se krik:)</small> Marija!

<small>(Dekleta zajokajo in hite proti skali.)</small>

<small>(Zastor pade.)</small>