Na Barju (Josip Jošt): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
MajaAŠ (pogovor | prispevki)
MajaAŠ (pogovor | prispevki)
Vrstica 846:
in baržunasti zastori, stene brez zidu in tla s skrivnimi hodniki. Ve robkinje, mlade in cvetoče, kako ste zarajale častitljivemu paši; kako ste sanjavo zapele usnivajočo pesem, zabrenkala je harfa — sam Mohamed vas je vesel v svojih nezasluženih nebesih — — —
 
Le reveži so vstali navsezgodaj, da se upehajo in nažulijo, ~eše preden stopi solnce nad Krim. Vstali so in hill'hite, komaj so pomolili pol oeenaSaočenaša, da prehitijo ~krjancnškrjanca v razoru; hite, da si priborijo do mraka trdo skorjo in jo shranijo za hujSehujše I"asečase.
 
ln nedogledue so liste praSne ceste, prostorne in zložne, da brez ovire hodijo po njih vsi ležaki tja, kjer jih I"aka trud in trpljenje. -ln l11'kateri so vedregll obmza, j!!snih 06 in veselih lic -ni jim mar n!!pora in pomanjkanja. So taki, ki so zjutraj mral"ni in otožni, pa se do zahoda uleSijo z delom in pomirijo srce z vdanostjo, ki se je za kratek I"as pojavil!!, da jih razdraži z nejasnim upanjem. i\ glejte jih 1 Kje so se narodili li, ki nikdar ne vzdignejo pogleda iu ki ne llganeS njih temnih misli in pogubnih naklepov nikdar in nikoli.
In nedogledne so tiste prašne ceste, prostorne in zložne, da brez ovire hodijo po njih vsi težaki tja, kjer jih čaka trud in trpljenje. — In nekateri so vedrega obraza, jasnih oči in veselih lic — ni jim mar napora in pomanjkanja. So taki, ki so zjutraj mračni in otožni, pa se do zahoda utešijo z delom in pomirijo srce z vdanostjo, ki se je za kratek čas pojavila, da jih razdraži z nejasnim upanjem. A glejte jih! Kje so se narodili ti, ki nikdar ne vzdignejo pogleda in ki ne uganeš njih temnih misli in pogubnih naklepov nikdar in nikoli.
Ali kako bo~ preobrazil zemljana, ki se je postaral v revSl"ini in tugi, pa se je nekdaj zaklel, dII se dokoplje do prestola -da, da se kakorkoli odreSi iz svojega pokolenja -in ki kljub temu ne napravi enega korBka druga~e ko vedno. Tako je.
 
Bratje po rodu in jeziku, po krvi in življenju pil ne poznajo drug drugega in se ne ogovarjajo prijazno in sol"utno. Tako se nagovarjajo le kmetje, gr~avi in jekleni, ko stoje nil prosirauem polju zemij!! je n!!okrog, ravnine in gore, in od hriba do hriba se vzpenja neizmerni nebosklon. Vi izvoljenci.
Ali kako boš preobrazil zemljana, ki se je postaral v revščini in tugi, pa se je nekdaj zaklel, da se dokoplje do prestola — dá, da se kakorkoli odreši iz svojega pokolenja — in ki kljub temu ne napravi enega koraka drugače ko vedno. Tako je.
!a\oll"ite vendar, misli, gre~ne in neutešne, nepokojne in nikoli trud ne.
 
Bratstvo in enakost je bilB, ko se šc ni vzbudil greh in je Se spala strast prikovana z nerazruSnimi sponami.
Bratje po rodu in jeziku, po krvi in življenju — pa ne poznajo drug drugega in se ne ogovarjajo prijazno in sočutno. Tako se nagovarjajo le kmetje, grčavi in jekleni, ko stoje na prostranem polju — zemlja je naokrog, ravnine in gore, in od hriba do hriba se vzpenja neizmerni nebosklon. Vi izvoljenci.
Mesto je vSlajalo in hrum se je budil kakor pred nesrel"no nevihto, vsako minuto silnejSi, vedno bolj nerazumljiv in zmeSan -vse se je struilo ili je buknilo Sumno rm dan. Pol!!g01l1a se je dramilo življenje, nepoznano in silno -m06, ki nikdar ne ul"inijo prida.
 
Mesto, visoko in globoko, mzkoSno in siromaSno.
Molčite vendar, misli, grešne in neutešne, nepokojne in nikoli trudne.
•Tone '" je Sllhopnrrro in ncrazlol"llo izpregovoril Galltar; rnnlokdaj ga je poklical po imenu, pa je pogledal kam vstran.•Sest bo; jaz stopim tja k inženirju; pol"akaj, te pridejo delavci skladat, potem pa prinesi od nrokarja pelindvajštek -tu imaS denar:
 
Kolikor možuo uruo mu je odštel zvenete kronice in se poslovil od njih Se enkrat, dn si jih zapomni in jih spozna, I"e ga Se kdaj sretajo. PMasi in tetko so priromale k hiSi, in zdaj se ne povrnejo lako kmalu. Hodile so kdoveko1ikrat mimo visokih oken, po Sirokih ulicall in vtasih v zaduhlih krl"m;rh, po sejmih, v nedeljo po domiSIjavem trgu -PII so se le rdite, dn se o pravem tasu zalel"ejo na priktadno meslo.
Bratstvo in enakost je bila, ko se še ni vzbudil greh in je še spala strast prikovana z nerazrušnimi sponami.
,Ce bo kaj ostalo,' se je napol obrnil ol"e in posegel v tep, . prinesi nazaj." .Pa frakelj gorkega?" je komodno zillil Tone III sedel na kamen .
 
• Kaj ?" Ni prav slišal, ali vsaj zdelo se mu je, dII je fani omenil nekaj svojega.
Mesto je vstajalo in hrum se je budil kakor pred nesrečno nevihto, vsako minuto silnejši, vedno bolj nerazumljiv in zmešan — vse se je strnilo in je buknilo šumno na dan. Polagoma se je dramilo življenje, nepoznano in silno — moči, ki nikdar ne učinijo prida.
[n o~e skrbi iu misli' O vsaki stvari se mu vriva prepril"anje, da je na kakršenkoli način v zvezi z ujegovim razmiSIjmrjem, in da mora o vsem preudarjati.
 
Vlaknil je levico v suknjo in pokaSlial, pa krenil po nasipu. Neznosna enolil"nost, naj pogleda sem ali lja. DolgOl"asne vrste drevja, nanizanega v nedogled kakor rebra onegove kobilice. [zgubljajo se llekje v prahu -zakaj tu ni mehke Irate in goste ruSe, da ležeš na praznik popoIdIle in si oddahneS za ves leden, za dva, Iril Da se ne moliš, dII teri iz tni opojna toplota in li zlepa ne dII VSiali; žari
Mesto, visoko in globoko, razkošno in siromašno.
180
 
menda iz sredine zemlje in se rllzlil'll v trudilo lel0,
»Tone!« je suhoparno in nerazločno izpregovoril Gantar; malokdaj ga je poklical po imenu, pa je pogledal kam vstran. »Šest bo; jaz stopim tja k inženirju; počakaj, če pridejo delavci skladat, potem pa prinesi od mokarja petindvajšček — tu imaš denar.«
da bi zaspal in se ne zbudil do sodnjega dne . Zil
 
leboj je dorn in kroginkrog počiva zdravil pOlj~llil -nlld strn je pripl1:vala skcle~a svetloba. MiH IIHj zlIwiskaS na stepi ~ Il(', zdaj si na cesli, in Hllj 7.a\'riska~ kakor v brczlIlcjlli stepi 11('brzdan;
Kolikor možno urno mu je odštel zveneče kronice in se poslovil od njih še enkrat, da si jih zapomni in jih spozna, če ga še kdaj srečajo. Počasi in težko so priromale k hiši, in zdaj se ne povrnejo tako kmalu. Hodile so kdovekolikrat mimo visokih oken, po širokih ulicah in včasih v zaduhlih krčmah, po sejmih, v nedeljo po domišljavem trgu — pa so se le rešile, da se o pravem času zatečejo na prikladno mesto.
kozak? Iz nebrojnih Ok('ll bi pogledali začudeni
 
ohrazi -Sc hujSc jI' lIego !III 5('111, kj('f izza
»Če bo kaj ostalo,« se je napol obrnil oče in posegel v žep, »prinesi nazaj.«
EGIPCANI
 
vsakega ogla zij~ desl'i('ro oti, lI,t ne ulOreš neopažell priti do s\'ojega doniII.
»Pa frakelj gorkega?« je komodno zinil Tone in sedel na kamen.
Cemll sploli hodijo Ijlldje jImg drugemu po glavah? Ne ZlIaš se okreniti. šc pljunili ne smeš za I~s pr('daleč, da te ne izuelHldi brczzoba soseda, ki ni ne teta. ne stara mati. 2i\'i oo lII('gle lllendll iu se ne ubija Ila pekoč('lll solnCIl, ne poseda pred pragom lil ne prebira molka -tako delajo le vaštlIni, ko so iztisnili zadnjo srago krvi iz ohlHpne kože. Daleč
 
vsaksebi so hiSe, dH lIlora~ z dlanjo za· sloniti lista in votlo zavpiti proli sosedovemu oglu, če želiS vprllšali, ali jc pri njem drugatno vreme. -
»Kaj?«
Vidite SlavIJe so se spri jele, klIkor se zgodi
 
materi, Č(' je v gorka peč prermgosto vsadila trnih Illtbo\' ! N(', ne! To ni po pravici! Z laktolJl dregneš v luje duri ;n z drvarskimi Skorllji krevsaš kdove po
Ni prav slišal, ali vsaj zdelo se mu je, da je fant omenil nekaj svojega.
čig~l'e,n pr~gu; krevs~~, coklj~~ Bog se uSluiii ! s~j llisi voz, d~ se vleče za teboj lI('pregledell obl~k, saj 5e Ile koplje po CC51i JIIIlI kokoSi. sitni vrllbci! Z rODU'llI bi si zatlačil lIsiII PII 1110lČlII holj od mrli~1I I Vso pot u\' bi Zinil, čcllldi srečtIvaš čuda in znamellitosti. III Če cestIIrIl Ile \'ielIS kOllca, bi IlC vpraStIl, kmn vodijo in odkod so potekle; ne \'praša~, l' kalcri pililIČi hi\'a knez, IW kateri klopi se \'alja berač. Berač -saj SI.' Vilija po klopi holje negu 1111 mehkuineT11 OIOT1li1l1l;; nillll1 1.lllja\'ill rok. ne skrbi za elom in se Ile trudi za otroke.
 
Berač! Kako je prišel sem iII kdaj? Kam se zaieCe v SiraSni zimi in kje po(iva v dn'eči plohi? Kj\' \'edrite, vi obsojenci? -nekaj vas jc z\'odilo v J.ivljenjc, \' potllalljkllllje iII gl~ldo\'anje, pa vas ne povede Ilalaj za nohell denar. l{lIj mellilc, da \'~nn IUlel podari cekin in \'am ogrlic gorki kožlIh ? Br,tl \'mn ga elafllje, rcvci, lisli, ki ni nič 111\ 1)()lj~~m 11('(10 vi, ki se \'alja po istih ~mcteh iII se prebudi za ('na kimi vratmi. -
In oče skrbi in misli! O vsaki stvari se mu vriva prepričanje, da je na kakršenkoli način v zvezi z njegovim razmišljanjem, in da mora o vsem preudarjati.
Tako w je zgod ilo, da je sirOlllllk olJdaril sirmnak,l, prosjak prosjaka, in je IMlli IlIISilil, potolaiii lacnega. -
 
Trde (.'slc. drcvoredi brez kOllca.
Vlaknil je levico v suknjo in pokašljal, pa krenil po nasipu. Neznosna enoličnost, naj pogleda sem ali lja. Dolgočasne vrste drevja, nanizanega v nedogled kakor rebra onégove kobilice. Izgubljajo se nekje v prahu — zakaj tu ni mehke trate in goste ruše, da ležeš na praznik popoldne in si oddahneš za ves teden, za dva, tri! Da se ne motiš, da žari iz tal opojna toplota in ti zlepa ne da vstati; žari
Traplls!i ljudje, ki še drevesa IH' zuajo vsaditi ' Naj rajši stopijo l' mrllčui les in se poučijo. kanI se je zasejalo seme. kliko je poraslo lleupoglji\'o deblo; \'seokrog izteza krasne veje in se ne zmeni 1.a človekovo domi~lja\'osl ili njegove kll_ price. -In da sc jim zl;llbi kresati po robalem kamcnju in po gladkem tlaku: padeš in si izhiješ čeljnsti. zvrneš se iII si polomiš nerodne krake -če hodiš, te nabija škor('nj venomer enako po podplatu, dokler se ne prikaže kri iu se ne zVili ili v prah I Kc leži~ na voljni prsti, nisi se zleknil po senčili
menda iz sredine zemlje in se razliva v trudno telo,
ledini. -Nisi se kontIlI Z8 s\'ojc(', Zli ženo in otroke. -
da bi zaspal in se ne zbudil do sodnjega dne. Za
Za otrok('! Oj, ko niti rodila kri 110te leti klIkor lvoja. izpilll zdaj iII z\'odel1ela: ko se ona usta notejo izpovedati kakor tvoja, ki so se posuSilIl v izku!lcllosti, v besedah in U1oltetllosti: in 11111 se je zresnil \' modrosi! in pravitnosli. Kliko lo. da me ne ume sin? dII me Ile-slUSlI in Ile uboga?
teboj je dom in kroginkrog počiva zdrava poljana — nad strn je priplavala skeleča svetloba.
Skozi ozko ulico se je preril in se uslavil pred sijlIjnim clvorom. PII se zamislil. -Bi dejIII, dII je to cerkev pa ne zapojejo line, da bi si zatisnil uSeslI : zvonov Ile cloud in !le slrehe -oboje jc zraslo !lekIIm v nebo ka-Ii, te lo ni megla. -ln vrt kot da se za\'e~ nil pisani loki.
 
A klij \'se lo! Klij vsi t.ivllhni trgi in raznobojni baZIIrti, \'si sajasti spomeniki jn dolgotlIsne (esle. -Zli vsc zllllo ne potenc na ksmnu enil slImII bil, 11(' toliko, da bi si obrisIIl skrhllno koso in jo nabrusil, da bi pela kakor srebrn zvontek.
Mar naj zavriskaš na stepi — ne, zdaj si na cesti, in naj zavriskaš kakor v brezmejni stepi nebrzdani
,Zdl1j selil priSel zopet enkral !" je z !llotnim glaSOI1l povedal doli pod slopniclllni. _2:e \·idimo," so ~a slIlIIoll1slno zll\'rnili gospodje hlllpci. • Kaj se niste-sretllli nekje 7 So tI" Sli.,$r{'tlll sem se pat z marsikom, Honza! Sli so? Dobro!,Cujle!" je zinil mladit, ki jI" komaj znal sklllili vodo, ,ali Iliste Vi z Vrtmike?·
kozak? Iz nebrojnih oken bi pogledali začudeni
.Gri"lI uSiva!" nlll je dejnl 1!0l1ZII, .ki !lisi Ilikoli zvedel, kj{' si se rodil! SlIj Se Ile veš, kje je lo Vrhnikll !'
obrazi — še hujše je nego na selu, kjer izza
BesedovlIH so iII se pOl1lenili o solncu, ki ga ni bilo videli nikjer, o prihodIlosti, ki je ne ugane !lihte. PII si je natihern mislil GlIntar , dII so med temi delll\'ci ludi tlIki, ki bi o Ix!lem dnevu ukradli Bog1l dol z znamenjII in !JII prodIIli neverniku. TakSni so, pa delajo, dil ne vedo 7.11 kogil -dOllll1 nillllljo, nI! rodil. III! 7-lIrodll. -
vsakega ogla zija desetero oči, da ne moreš neopažen priti do svojega doma.
Sel je, kakor vedno. dII brez namena !le POStll\'1I in ne dciII nIlpotjII. Razbistrilo se Se ni silrb se ni uIIHlknilll, misli niso zbetlIle; misli !liso z<upllle, telll\'e( so SI" pll't1e kHkor brezkon~e-n \·enec, ki g1l vije llevidlla roka: II preve~ ga niso Irll' in Se niso bilc prenadietne.
 
Todll Glllltllr se je rll7.klltil, ~I' mli loi1l01l0 Ili bilo pogodi : te je videl nespamet, kjer je je bilo lIajl1ll1l1j Ir~bll.
Čemu sploh hodijo ljudje drug drugemu po glavah? Ne znaš se okreniti, še pljuniti ne smeš za las predaleč, da te ne iznenadi brezzoba soseda, ki ni ne teta, ne stara mati. Živi od megle menda in se ne ubija na pekočem solncu, ne poseda pred pragom in ne prebira molka — tako delajo le vaščani, ko so iztisnili zadnjo srago krvi iz ohlapne kože. —
Tllko je stopil Ila lIlosi, dII SlIIlI Ili \'edel, kdaj.
 
,Oho! Saj jI" lo tista po~ast, ki se mi je slIujlllo
Daleč
o njej?" Razjezilo ga je dodobra. .Bedllk! SIIIl1 sem zual, dli se pripeljem lImeslo,
vsaksebi so hiše, da moraš z dlanjo zasloniti usta in votlo zavpiti proti sosedovemu oglu, če želiš vprašati, ali je pri njem drugačno vreme. —
pa se mi gre sanjIIt IlIka otrotarija t" A ondi je zIIgledol visokeglI gospoda, znllllega, PII se ni spominjlIt , odkod. PozdrlIvit bi ga spoSlljivo
 
181
Vidite — stavbe so se sprijele, kakor se zgodi
-mhlo bi I)rijel Zli klobuk in ga privzdignil: pil si ni drznil, dII ue bo ZlImere, te gll ogovori poSten ~olllar.
materi, če je v gorko peč prenagosto vsadila črnih hlebov!
.Dober dIItI, Otll! Kilko klij? PII zdravi!' Kako bi neki stili prerl sinom v t rni suknji? ,Vi '?Nago\"oTlI bi znanko, pa se zIlleleba nekl1m brez
 
korisli.
Ne, ne! To ni po pravici! Z laktom dregneš v tuje duri in z drvarskimi škornji krevsaš kdove po
,Hola Gantar! PII siopivtI, nol"
čigavem pragu; krevsaš, cokljaš — Bog se usmili! saj nisi voz, da se vleče za teboj nepregleden oblak, saj se ne koplje po cesti jata kokoši, sitni vrabci! Z robcem bi si zatlačil usta pa molčal bolj od mrliča! Vso pot ne bi zinil, četudi srečavaš čuda in znamenitosti. In če cestam ne vidiš konca, bi ne vprašal, kam vodijo in odkod so potekle; ne vprašaš, v kateri palači biva knez, na kateri klopi se valja berač. Berač — saj se valja po klopi bolje nego na mehkužnem otomanu; nima žuljavih rok, ne skrbi za dom in se ne trudi za otroke.
ln prav zdllj 911 jI" Ireba. silIleglI SOS('dll, ko ni prilike Zli puhle b(>sed(> in prazllo modrovlInje.
 
,Greva, dII, a kmll? JIIZ imam šc dHle~.·
Berač! Kako je prišel sem in kdaj? Kam se zateče v strašni zimi in kje počiva v
,Mendll PII ne Se domov? Kaj nisi prinesel
drveči plohi? Kje vedrite, vi obsojenci? — nekaj vas je zvodilo v življenje, v pomanjkanje in gladovanje, pa vas ne povede nazaj za noben denar. Kaj menite, da vam knez podari cekin in vam ogrne gorki kožuh? Brat vam ga daruje, revež, tisti, ki se valja po istih smeteh in se prebudi za enakimi vratmi. —
denarjII shrallit ?"
 
.Spra\"it? Le iskat sem gll priSel. lakorekot, iskat; saj nilnlll1t za dinlIlikom d\"eh mot, ki bi mi ga delilla! Treba bi pat bilo, rlll se izkopljeS nekam.
Tako se je zgodilo, da je
Ko nismo pod('dovali drug<'gll ko grehe -teh pil vet ko dovolj. --Jaz sem se odlo~il. rla poizkusim še nekaj: nlliu.'
Ganlllrju se Ili dillo 1111l0g0 besedititi.
.Mlin? Crtek, kaj si šc prll\'j? Go\"oriS. kakor dII je lo tilk Zli kavo! I\\oj mliii Pepe-je-t(' našd. da na Ljllbljanid ~e olrotj{'ga miiIIca ne 1110re p<lStil viti:
"Skoro bi ti zIImeril govori Velldllr pilmelno! JIIZ bOI11 le kU]lil KranjCev mlin Ila Hribu ! Pa sem mislil, dII bi me ti podprl. {illIItIIr. '
,Ve~, tole je: jH? nis(',n bOgHIllS -]lil Ile \"el1l, kliko bo Slo! Imllm s\·ojih skrbi pre\·et, kako bi nosil !ie druge.·
,Vem, vem l -Pa stopivII klIUl. k ,Belokranjcu', da se Se pomeniva!"
Gantar se jI.' IHll1Irdllil; po Stllrem Irgu so prllvkar odpirali prodajalne, ozirali so se gorindol. pa so bili vsi ljudje slra~lIo m~gteni in so hodili kakor muhe 1111 jesen. Se naglemu vozu so se komaj ognili iII polna soteska jih je bila. Redkokje so z oken gledale ponOSIII' bl;,zille, skuštralII.' sobarice so si pomiglivale iz nadSlropjs v nadstropje. Po me-stu je-slovesno zvonilo, kakor bi bil umrl sam knez in sporotil milijon re\'ctem, dII jim ni treblI 1)0 ulicIIh preobrll~lIli iII pobirali papirji! in pazno iskati neCesa po kOlih. -Izza ovinka so odmevIIlc SijlljHC Imllllfe
-mllr se poslavlja junaška vojska?
Po dveh slopnicah sta stopiiII v krtmo, dol v zaduhlo gOSliino, zabilo, da ni bilo prav nikogar nolri. Pat! Za mizo je smrtIII nebodig8trebll in imel rllzgaljene prsi. eno nogo na tleh. Zli durmi se-jezviji!l oguljen piSIlC, z zmetkanim ovratnikom, kraVi!lo j(' snoti izgllbil in krmitljav je hil ko kilIIv mllc; !lihte ga ni 1111prosil in Jlajel, dll do smrli muti uboge ilmerikanske citre -mendII ne Cakll berIIškega beli~~, da se Vl\ovit 1111pije !
"
182
Tiste cvileče citre! S kakim veseljem bi mu jih razbil na buti -en kos bi odletel za pet, drugi na troloar! Morebiti hi se prikazala kri, te se ~e ni \'topila \' vinu 1
. L epo te prosim, ali ulij greva plesat, ko sva
sama (loveka?" trtek se je zareža!. . Gantar, tepTav
9<:1 nisva pridelali!: pa (lil Ic pokusival Kili, lIleni~, bi se Krall jc dliI? POlIllja llIi!" "Ne bodi neumen! Dolgove si zopet naprtiš, še
nove, -Kran jc te pil lepega jutra poželIc Sc s tvoje zemlje. Se jaz se bojim zaradi oni II poltisoč. Ce lIapraviš to, jc prav kakor dII greš teSn jc trest t Ko si ne 7.llsltlžiS IlIrzle vode pri tem."
"Hm? lltu 1"
"Resnica! Ccz !lO{ ga lie prodIIS 7.11 par sto vet. če ga Se kupiš tako dr']go. Se melle sleteš zraven. -"
"Ne hoj se, Gantar _ 1"
"Vseenol Vsakdo ima roke pro!i s<,bi obrnjene kllkor sve!nik. Jaz dell<lfja nisem ukradel! Poglej, ves dan zabijern in vso not, pa dobi ln kOlllaj za pAr podpla!ov, za cele ~kofllje še Ile! Pa kak~en križ imam ~C z otroki --saj li lahko po\'cm, pa IHlpmvi, kakor hotešl Brat Tine v TrnO\'em -saj ga poznaš, }\žlnana me jc tudi vprašal za nekega poroka! [n še njemu ne IIlOrelll pomagati -ki je moj hrat! Iz teg,1 itak Ile bo nit -on ni lahkomiHIn."
"Kaj jaz sem nemara?"
"Nisem rekel tega. ampak jaz se držim svojega, bral pi! svojega . Vsc nc 1I10re t ivcti on vone. lastonj, ako premišljuješ!"'
"Jaz sem te gledal, kako bi prišel s teboj \" sorodstvo, Gantar."
"No, jaz nimam tasi!. -"'
Vrgel je na mizo dvojato in odšel.
.,Hvala Bogul Ta človck je norc(", pat norec~ .Mlin -(tcllar: pol posesll'a -teni tev -Norec! Dokler bom lahko brodari! v Ljubljano -niko]i!"'
Res je zaklel Ilaglas in pljunil za setelIj.
"I{adar bom posedal pred cerkvami -Bog varuj -ne, Ile! Dokler bom 1110gel v Ljubljano tako
dolgo bom še vedilO Gantar!"
Nezllallsko lepo je zadiša]o po gorkenl in svežcm kruhu! Stisne~ ga pod pazduho in pod debel suknji\', ki je pozirni in poleti enak ter prije!no greje, in listi! ima~ lIeprestililo mokra: zildrl bi zobl' v vlaCno sredi("o in hrllslal zagorclo skorjo.
Ganlar jI' slopil k dolgi mizi.
Kruliek, rumenkash in tollozapeCeni, lep hlebec le je, uc, samo dobra polovica, Il'p kra jec, kak'Jr včasih na ponočnem l1<,bu. Se kadi s(' od tebe kakor nad razbcljenim poljem. -Morebili s; zrasel na moji Iljivi. iII zdaj te moram odkupiti III par beli~e\', dII ue omagam n~ težavni poti.
Da Ile stopi~ s Irdo nogo na droblinico! Izpahnl' se ti stegno in nikdllr vet ne bo~ gledal zore~e pšenice in ne bo~ ~lil, kako prijetno praskeče zlalo polje v poldanskem solncu!
Stoj! na tla jI' padel kos! Poberi g~ spo~tljivo in ga poljubi, ne Z8mctllj ga, da se nil stare dni ]IC pokori~ za svojo prevzelnost T
Koliko jih je, ki hi se ti s solzilmi zabvalili za trdo skorjo, pa jc niso videli te dolge dui! Trpijo glad in ne vedo, da si se ti že prenasilil vsega.
Lep krajec korIIZIlega kruha -gladka skorja, sladka sredica -kaj je v primeri s tem tol:i c<'kin? Imenitno je okrogel, svelel in blešte~ -na <'ni sirani krasIIII krona z biseri in briljanti, na drugi ponosna ptica. }\ le vgrizll; to Irno slvar, in ne podalj~lIš si življenja za minulo.
Se vedno sloje na bregll ravni (\re\"oredi na prislanI! se je Illalo izpremenilo.
Nil rtitu l)Od gradaškim mosto!ll je krakovski ribi~ razvesil dolge mrete. okfil~elle in obrobijelIc z okrogli mi kamni; pred Pnlle se še Ili vi(\elo, tudi Ile ob Gradašci ali kalil drugIlIII. Selllp~tja so pričeblj~le brezzobe bmnjevke, bosonogi Pll9lav(i so se prašili po cesli ko vriščeči vrabci.
Pri čolni)1 so preklinj,lIi delavci. c!a SI' timpr('j<' zapišejo vragu za kres. Gllbasti, strganj so ~kornji, zIIviiiane Illate in zakrpaue, sriljc~ umaz<ma in razpeta: prsi kakor stoleli13 hrasto\"a skorja, rok<' obtotčene iii dlani _ lopate!
[n dvigali so skalI' in hropli so iII sopli, razjnrjeni nlld silno le;\:o in razvueti od zgodnj<,ga ni!pori!.
"Hoo ruk!"
Razkrečili so se želeZlIi prsti, uprlI' iII napele so se grčlll'l' mi~ice -spačil se je obraz iri srdito so pogledale oč;, nekdo se je pridušil. kos t je zahreštalll. III ko sloji~ na bregu, se ti lIev('de skrči pest. sapa zastlllle in Ilsln;ce se stisllejo _ prav kot rla sam pomagaš 1111 enem oglu in ti drsijo po čelu debele kapl je, skoz obrvi se cedijo \' oči iu pečejo iII žg6 --pa ti II' odd"let gledaš iII sc nc upchaš Zil siromašno večerjo.
Pa se smejejo in šilIijo, gOl'orijo resno in modro, " niso videti pol sveta iII niso prcbirali IICellih knjig. Tllko so zrasli v svoji TIIodrosh in preprostosti, v delu ali v oprezovanjlI, PII mrejo neznani in lIeolljokovalli, v pomalljkllllju iII brez pololllc('1' -pat, potomcev je obilo in \'~i podedujejo enako siromaštvo.
 
== V. ==