Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/164: Razlika med redakcijama

Dbc334 (pogovor | prispevki)
prepoznano besedilo
 
Stanje straniStanje strani
-
Nelektorirane strani
+
Pregledano
Telo strani (ki bo vključeno):Telo strani (ki bo vključeno):
Vrstica 1: Vrstica 1:
ſi to rekel, ali ſtoril? — Kadar je pa kdo kej vezhiga pregreſhil, ga je k’ ſebi poklizal in prijasno poſvaril; in zhe ſe je poboljſhal, ni po tem nikdar vezh njegoviga pregreſhka v’ miſel vsel.
161


Kadar je imel ſ. Vinzenz koga poſvariti, mu je s’ tako krotkoſtjo, in tako perſerzhno in ljubesnivo govoril, de ſo ſe tudi nar terſhi ſerza omezhile, in de nobedin ni mogel njegovi mozhni ljubesni soperſtati. — S. Vinzenz je ſprizhuval, de je ſamo trikrat v’ ſvojim shivljenji s’ ojſtroſtjo ſvaríl, ker je miſlil, de mora takó ſtoriti; pa obſtoji, de s’ tiſtim ſvarjenjem ni nizh dobriga opravil; s’ dobroto in krotkoſtjo pa je ſkorej vſelej opravil, kar je shelel. — S. Vrinzenz

je per ſvojim ſvarjenji tri lepe poſtave imel, ki ſo naſhiga ſpominja in poſnemanja vredne: ''Pervizh;'' kadar ni bila velika ſila, ni nikoli nobeniga prezej po pregreſhku ſvaríl, ampak je préd dobro premiſlil in ſe je s’ Bogam poſvetoval, kaj naj rezhe in kakó naj ſvarí. Tudi je greſhniku zhaſ puſtil, ſe ohladiti in ſposnati. Po tem ga je prijasno nagovoril in vpraſhal, zhe hozhe dober ſvèt poſluſhati. Sravin je ſposnal, de je ſam vezhi greſhnik kakor drugi. — ''Drugizh;'' kadar je kej dobriga v’ njem vidil, ga je

narpred pohvalil, in ſi je s’ tem pot k’ njegovimu ſerzu perpravil. Po tem mu je govoril od njegoviga pregreſhka, sravin ga je pa smiram isgovarjal, kolikor je po pravizi mógel; in potlej mu je perpomozhke ſvetoval, po kterih bo samogel na pravo pot priti; in is ponishnoſti je rekel, de ſo ravno letí perpomozhki tudi njemu potrebni. — ''Tretjizh;'' mu je rekel, de naj nikar ne obupa, ampak naj terdno ſklene, ſe poboljſhati;
ſi to rekel, ali ſtoril ? — Kadar je pa kdo kej
vezhiga pregreſhil, ga je k' ſebi poklizal in pri-
jasno poſvaril; in zhe ſe je poboljſhal, ni po tem
nikdar vezh njegoviga pregreſhka >-' miſel vsel.
Kadar je imel ſ. Vrtizenz koga polVariti,
mu je s' tako krotkoſtjo, in tako perſerzhno in
ljubesnivo govoril, de ſo ſe tudi nar terſhi ſerza
omezhile, in de nobedin ni mogel njegovi mozh-
ni ljubesni soperſtati. — S. Vinzenz je ſprizhu-
val, de je ſamo trikrat v' ſvojim shivljenji s'
ojſtroſtjo ſvaril, ker je miſlil, de mora tako
lloriti; pa obſtoji, de s' tiſtim ſvarjenjem ni nizh
dobriga opravil 3 s' dobroto in krotkoſtjo pa je
ſkorej vſelej opravil, kar je shelel. — S. Vrinzenz
je per ſvojim ſvarjenji tri lepe poſtave imel, ki
ſo naſhiga ſpominja in poſnemanja vredne :
Pervizh; kadar ni bila velika ſila, ni nikoli
nobeniga prezej po pregreſhku ſvaril, ampak
je pred dobro premiſlil in ſe je s' Bogam po-
ſvetoval, kaj naj rezhe in kako naj ſvari. Tudi
je greſhniku zhaſ puſtil, ſe ohladiti in ſposnati.
Po tem ga je prijasno nagovoril in vpraſhal, zhe
hozhe dober ſvet poſluſhati. Sravin je ſposnal,
de je ſam vezhi greſhnik kakor drugi. — Dru-
gizh; kadar je kej dobriga v' njem vidil, ga je
narpred pohvalil, in ſi je s' tem pot k' njego-
vimu ſerzu perpravil. Po tem mu je govoril
od njegoviga pregreſhka, sravin ga je pa smiram
isgovarjal, kolikor je po pravizi mogel ; in pot-
lej mu je perpomozhke ſvetoval, po kterih bo
samogel na pravo pot priti; in is ponishnoſti je
rekel, de ſo ravno leti perpomozhki tudi njemu po-
trebni. — Tretjizh; mu je rekel, de naj nikar ne
obupa, ampak naj terdno ſklene, ſe poboljſhati;



11