Mladim literatom: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
M8urja (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
M8urja (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 5:
| avtor= Jože Debevec
| opombe= ureja M8urja
| obdelano= 23
| licenca=dLib javna last
| spisano= Dom in svet, 1911, letnik 24, številka 1
| vir= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR
}}
 
 
I.
==I.==
Svetlo trozvezdje ruske poezije: Puškin— Lermontov—
Koljcov — gotovo poznate. Rli pa tudi veste, v kakšni
Svetlo trozvezdje ruske poezije: Puškin—Puškin — Lermontov—
KoljcovKoljcóv — gotovo poznate. RliAli pa tudi veste, v kakšni
okolici so se razvijali ti trije geniji? Prva dva sta že v prvi
mladosti imela priliko, seznaniti se z vso tedanjo omiko; na
licejih sta poslušala francoske profesorje, v salonih sta že
zgodaj spoznala, kako živi visoka družba. RA KoljcovKoljcóv?
Mislim, da ga ni zlepa v svetovnem slovstvu pesnika, ki bi
mu bila vsa okolica tako sovražna, tako neugodna, kakor
njemu. Poslušajte:
 
flleksejAleksej Vasiljevič KoljcovKoljcóv se je rodil 1l. 1809. v mestu
Voronježu (ob Donu). Rojenice so mu vdihnile v dušo pesniškega
duha in — odšle. Dete s pesniškim duhom je ostalo
Vrstica 28 ⟶ 31:
pripovedovali pravljice očetje ali matere ali babice. (Puškinu
pestunja, Goetheju mati, — prim. pri nas: Valjavcu stara
mati, J. Jurčiču ded itd.). KoljcovKoljcóv pa ni imel nikogar, ki bi
bil dajal hrane koprneči fantaziji dečkovi; kajti oče je bil
živinski in lesni trgovec in samo trgovec in v celi hiši ni
Vrstica 34 ⟶ 37:
Horacijev oče v stari Venuziji učil svojega sina živeti, brzdati
se, opazovati nespametno počenjanje raznih ljudi; — na
KoljcovaKoljcóva tudi v tem oziru ni vplivala rodbina nič: videl je
povsod le dobičkaželjnost in sirovost. Kaj čuda torej, če je
dečka gnalo srce vun v stepo, v gozdove, kjer je brodil po
Vrstica 48 ⟶ 51:
razred. Tu se je naučil še pisati in nekaj računati. Po štirih
mesecih pa se je očetu-trgovcu zdelo, da sin že dovolj zna
za vsakdanje potrebe in — vzel ga je iz šole. S tem je bikbila
končana vsa dečkova šolska vzgoja! V tistih štirih mesecih
se je naučil jako malo: o ruski slovnici in pravopisju vse
Vrstica 54 ⟶ 57:
bridko občutil nedostatke mladostne šolske vzgoje: strastno
je n. pr. ljubil zgodovino, toda starega veka kar ni mogel
umeti; za tiste večnolepe grške pravljice (Iliado, Odise;oOdisejo,
HrgonavteArgonavte i. dr.) je dovzetna le otroška fantazija in ker jih
KoljcovKoljcóv ni čul v tistih letih, nikdar ni mogel umeti Homerja,
 
ki ga je skušal brati v Gnjedičevem ruskem prevodu, pač pa
je pozneje hitro umel Šekspirja — modernega poeta. —
Vrstica 64 ⟶ 66:
vse je znosil h knjigotržcu za knjige, v katerih so bile ruske
narodne pravljice, kakor: Bova Kraljevič, Jeruslan Lazarjevič
i. dr. <em>Veselje do pravljic pa je prav gotov znak,
da ima otrok fantazijo in dar za poezijo,</em> piše življenjepisec
KoljcovaKoljcóva, V. Bjelinskij. Čitajoč narodne pravljice
pa je deček KoljcovKoljcóv že začutil v sebi neki temen nagon, da
bi tudi sam sestavil kaj podobnega. In to je drugi znak
pesniške nadarjenosti: pesniška duša noče samo sprejemati,
Vrstica 74 ⟶ 76:
umetniški genij tudi pri drugih umetnostih: rajni bogoslovec
Dobnikar (kdo še ne pomni njegovih ženialnih ilustracij v
Dom in Svetu ?) je kot otrok videl v cerkvi pri Sv. Katarini
oltarje in takoj jih je na paši izkušal iz gline napraviti.
(Prim. tudi Jurčičevo povest: Golida.) — KoljcovaKoljcóva je oče
vzel iz šole zato, da bi mu gonil črede volov in ovac iz
raznih sejmišč preko stepe domov ali pa jih pasel v stepi;
Vrstica 89 ⟶ 91:
kupca, ki je imel vse polno knjig, zlasti francoskih
romanov (v ruskem prevodu n. pr. Avgusta Lafontaineja).
Prijatelj jih je našemu enajst do trinajstletnemu KoljcovuKoljcóvu
posojal; in pričela se je nova doba duševnega razvoja
njegovega: naenkrat so pravljice izgubile zanj svoj
čar, čital je le romane in — kakor prej pri bajkah —
takoj začel v duhu snovati, kako bi sam ustvaril kaj podobnega.
Vendar pa zapisal ni še nič. Po treh letih prijatelj-vrstnik umrje in Koljcóv je zopet osamel; le lepo število
knjig mu je ostalo za njim, ki jih je čital doma in v
vrstnik umrje in Koljcov je zopet osamel; le lepo število
knjigstepi, mupovsod. je ostaloDotistihmal za njirnpesmi, kistihov jihše jeni čital. doma in vNekega
stepi, povsod. - Dotistihmal pesmi, stihov še ni čital. Nekega
dne pa kupi v starini poezije Dmitrijeva. Pride domov in
začne brati; videč pa, da je pesem, začne peti, kajti mislil
Vrstica 104 ⟶ 105:
in vzbudila se mu je nepremagljiva želja, da bi tudi sam
ustvaril kaj podobnega. Toda kako? Videl je, da verzi gladko
 
teko, da se stikajo njih konci, toda kaj je ritem, v čem se
poezija loči od proze, ni umel in nikogar ni imel, ki bi mu
Vrstica 111 ⟶ 110:
svojega... Pa kaj? Ni bilo še vsebine. Takrat pa se je nekemu
prijatelju tri večere zapored sanjalo nekaj čudnega; povedal
je sanje KoljcovuKoljcóvu, ki ga je dogodek pretresel in odločil
njegovo pesniško zvanje, kajti zložil je — prvo pesem „Tri
videnja"videnja“, ki jo je pozneje, seveda, zavrgel. Odslej ga ni več
zanimala proza, čital je le stihe in zlagal svoje tako, da je
čisto mehanično posnemal svoje vzore. Silno rad bi bil izvedel
Vrstica 119 ⟶ 118:
ne. Toda kje ga najti? Šel je k starinarju knjigotržcu; ta
prodaja knjige, gotovo je učen mož, si je mislil. Pokaže mu
iorejtorej svoje stihe; knjigotržec bere in zmajuje z glavo. Pove
mu, da se mu zde verzi slabi, a da je premalo učen, da bi
mu mogel povedati tudi razlog, zakaj so slabi. Dal pa mu
je v roke „rusko prozodijo"prozodijo“ (nauk o stihotvorstvu), češ da se
iz nje v tem dobro pouči. Neizrečeno blažen je hitel KoljcovKoljcóv
domov! Imel je v roki tisti tajni ključ, ki mu odpre vrata v
dom poezije!
Vrstica 131 ⟶ 130:
in ustvarjati, manjkalo je le še zadnjega poziva! In tudi ta
je prišel. V očetovo hišo je prišla tedaj siromašna nevoljnica
(hčerka kmeta-tlačana), KoljcovuKoljcóvu sorodna duša; zaželel si
jo je za nevesto. A bogatemu očetu-trgovcu ta izvolitev
ni bila všeč. Kaj stori? Sina odpravi v stepo, siroto-nevoljnico
pa medtem proda nekemu posestniku ob Donu, kjer so
jo prisilili, da se je omožila z nekim kozakom: kmalu pa je
umrla. KoljcovKoljcóv se vrne; ko nevoljnice ne najde, spozna
takoj, kaj se je zgodilo ... V silni bolesti smrtno zboli. Ko
je ozdravel, je zajahal v stepo, preobrnil vsak kotiček v njej,
razposlal sle na vse strani — zaman! Počasi se je potolažil;
v poeziji je našel tolažbo. Postal je ruski Burns! <ref>Burns, pesnik-kmet, je povzdignil narodno pesem angleško do največje umetniške dovršenosti. Njegova je n. pr. ona znana: My heart's in the Highland, my heart is not here ...<sup>1</sup></ref> Umrl je
2leta 1842. <ref>Prim. Ruska Antologija 1901 in Zora 1908 (Iv. Mazovec), kjer so> prevedene nekatere najlepših pesmi njegovih.<sup>2</sup></ref>
leta 1842.2
 
Čemu sem Vam tako obširno pripovedoval mladost
ruskega pesnika? Najbrže ste že uganili. Uredništvo „Dom
in Sveta"Sveta“ je dobilo od več mladih pesnikov prve poizkuse;
 
1 Burns, pesnik-kmet, je povzdignil narodno pesem angleško do največje
umetniške dovršenosti. Njegova je n. pr. ona znana: Mg hearfs in
the Highland, mg heart is not here . . .
 
2 Prim. Ruska Antologija 1901 in Zora 1908 (Iv. Mazovec), kjer so>
prevedene nekatere najlepših pesmi njegovih.
 
vsak bi pa rad hitro izvedel sodbo o njih. A jaz si je ne
upam izreči takoj. Naj ostanejo nežne ptičice zaprte en
mesec ali dva v kletki mojega pisalnika! Upam, da slovenskemu
slovstvu s tem ne bom preveč škodoval, kajti KoljcovKoljcóv
me uči: pesnik, če je res pesnik po milosti božji, si pribori
prej ali slej to 'priznanje, pa naj je okolica še tako
Vrstica 164 ⟶ 155:
 
Obenem bi Vas, mladi prijatelji, v teh-le literarnih pogovorih
rad privel do samospoznanja. Že pri KoljcovuKoljcóvu vidimo
nekatere nedvomne znake rojenega pesnika: ljubezen do
pravljic v prvi dobi in zgodnje teženje, samoraslo kaj enakega
ustvariti. MAli se je to javljalo tudi na Tebi v prvih letih razvijajočega
se duha? O drugih znakih bomo še govorili,
tudi o tistem neposrednjem pozivu, ki udari v pripravljeno
Vrstica 177 ⟶ 168:
ki si prišel nedavno ves razburjen k meni, rekoč: „Gospod,
učite me stihotvorstva! Vso Ljubljano sem obšel, iščoč slovenske
poetike, a nimajo je nikjer!" Potolaži se! Tvoji gg.
profesorji Ti bodo v slovenskih urah kmalu obširno in točno
razlagali slovensko prozodijo, gotovo bolje, kakor pa jo je
mogel oni starinar v Voronježu fllekseju Vasiljeviču KoljcovuKoljcóvu.
 
In slednjič mislim, da tiči v tej moji drobtini vsaj nekaj
Vrstica 187 ⟶ 178:
del; tudi slovnica in pravopis Vam delata težave in ritmika
Vam je še globoka skrivnost; toda kaj se ni godilo tako
tudi KoljcovuKoljcóvu? Bodite brez skrbi: brezdvomno doženemo,
ste-li umetno-naroden pesnik ali ne.
 
Končno naj pripomnim, da so se culičuli odločni glasovi,
češ: Čemu se ukvarjati z mladimi začetniki, zlasti s pesniki?
Saj jih imamo itak preveč! — Povem Vam, da sem jaz
nasprotnega mnenja; globoko vero imam v pristno poezijo
in vem, da ima že od Tirtajevih časov sem pesništvo silen
vpliv na razvoj naroda. Kaj je n. pr. učinil en sem BerangerBéranger
s svojimi liričnimi pesmimi (zlazlà) na Francoskem! Ves narod
jih je pel, kajti vzete so mu bile iz srca in z jezika. Zato,
mladi literatje, bomo tudi mi izkušali modrovati o bistvu
Vrstica 202 ⟶ 193:
 
Dr. J. Debevec.
__________
<references/>
 
[[Kategorija: Jože Debevec]]