Mladim literatom: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 5:
| avtor= Jože Debevec
| opombe= ureja M8urja
| obdelano=
| licenca=
| spisano= Dom in svet, 1911, letnik 24, številka 1
| vir= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR
}}
==I.==
Svetlo trozvezdje ruske poezije: Puškin— Lermontov— ▼
Koljcov — gotovo poznate. Rli pa tudi veste, v kakšni ▼
okolici so se razvijali ti trije geniji? Prva dva sta že v prvi
mladosti imela priliko, seznaniti se z vso tedanjo omiko; na
licejih sta poslušala francoske profesorje, v salonih sta že
zgodaj spoznala, kako živi visoka družba.
Mislim, da ga ni zlepa v svetovnem slovstvu pesnika, ki bi
mu bila vsa okolica tako sovražna, tako neugodna, kakor
njemu. Poslušajte:
Voronježu (ob Donu). Rojenice so mu vdihnile v dušo pesniškega
duha in — odšle. Dete s pesniškim duhom je ostalo
Vrstica 28 ⟶ 31:
pripovedovali pravljice očetje ali matere ali babice. (Puškinu
pestunja, Goetheju mati, — prim. pri nas: Valjavcu stara
mati, J. Jurčiču ded itd.).
bil dajal hrane koprneči fantaziji dečkovi; kajti oče je bil
živinski in lesni trgovec in samo trgovec in v celi hiši ni
Vrstica 34 ⟶ 37:
Horacijev oče v stari Venuziji učil svojega sina živeti, brzdati
se, opazovati nespametno počenjanje raznih ljudi; — na
povsod le dobičkaželjnost in sirovost. Kaj čuda torej, če je
dečka gnalo srce vun v stepo, v gozdove, kjer je brodil po
Vrstica 48 ⟶ 51:
razred. Tu se je naučil še pisati in nekaj računati. Po štirih
mesecih pa se je očetu-trgovcu zdelo, da sin že dovolj zna
za vsakdanje potrebe in — vzel ga je iz šole. S tem je
končana vsa dečkova šolska vzgoja! V tistih štirih mesecih
se je naučil jako malo: o ruski slovnici in pravopisju vse
Vrstica 54 ⟶ 57:
bridko občutil nedostatke mladostne šolske vzgoje: strastno
je n. pr. ljubil zgodovino, toda starega veka kar ni mogel
umeti; za tiste večnolepe grške pravljice (Iliado,
ki ga je skušal brati v Gnjedičevem ruskem prevodu, pač pa
je pozneje hitro umel Šekspirja — modernega poeta. —
Vrstica 64 ⟶ 66:
vse je znosil h knjigotržcu za knjige, v katerih so bile ruske
narodne pravljice, kakor: Bova Kraljevič, Jeruslan Lazarjevič
i. dr. <em>Veselje do pravljic pa je prav gotov znak,
da ima otrok fantazijo in dar za poezijo,</em> piše življenjepisec
pa je deček
bi tudi sam sestavil kaj podobnega. In to je drugi znak
pesniške nadarjenosti: pesniška duša noče samo sprejemati,
Vrstica 74 ⟶ 76:
umetniški genij tudi pri drugih umetnostih: rajni bogoslovec
Dobnikar (kdo še ne pomni njegovih ženialnih ilustracij v
Dom in Svetu
oltarje in takoj jih je na paši izkušal iz gline napraviti.
(Prim. tudi Jurčičevo povest: Golida.) —
vzel iz šole zato, da bi mu gonil črede volov in ovac iz
raznih sejmišč preko stepe domov ali pa jih pasel v stepi;
Vrstica 89 ⟶ 91:
kupca, ki je imel vse polno knjig, zlasti francoskih
romanov (v ruskem prevodu n. pr. Avgusta Lafontaineja).
Prijatelj jih je našemu enajst do trinajstletnemu
posojal; in pričela se je nova doba duševnega razvoja
njegovega: naenkrat so pravljice izgubile zanj svoj
čar, čital je le romane in — kakor prej pri bajkah —
takoj začel v duhu snovati, kako bi sam ustvaril kaj podobnega.
Vendar pa zapisal ni še nič. Po treh letih prijatelj-vrstnik umrje in Koljcóv je zopet osamel; le lepo število
knjig mu je ostalo za njim, ki jih je čital doma in v
dne pa kupi v starini poezije Dmitrijeva. Pride domov in
začne brati; videč pa, da je pesem, začne peti, kajti mislil
Vrstica 104 ⟶ 105:
in vzbudila se mu je nepremagljiva želja, da bi tudi sam
ustvaril kaj podobnega. Toda kako? Videl je, da verzi gladko
teko, da se stikajo njih konci, toda kaj je ritem, v čem se
poezija loči od proze, ni umel in nikogar ni imel, ki bi mu
Vrstica 111 ⟶ 110:
svojega... Pa kaj? Ni bilo še vsebine. Takrat pa se je nekemu
prijatelju tri večere zapored sanjalo nekaj čudnega; povedal
je sanje
njegovo pesniško zvanje, kajti zložil je — prvo pesem „Tri
zanimala proza, čital je le stihe in zlagal svoje tako, da je
čisto mehanično posnemal svoje vzore. Silno rad bi bil izvedel
Vrstica 119 ⟶ 118:
ne. Toda kje ga najti? Šel je k starinarju knjigotržcu; ta
prodaja knjige, gotovo je učen mož, si je mislil. Pokaže mu
mu, da se mu zde verzi slabi, a da je premalo učen, da bi
mu mogel povedati tudi razlog, zakaj so slabi. Dal pa mu
je v roke „rusko
iz nje v tem dobro pouči. Neizrečeno blažen je hitel
domov! Imel je v roki tisti tajni ključ, ki mu odpre vrata v
dom poezije!
Vrstica 131 ⟶ 130:
in ustvarjati, manjkalo je le še zadnjega poziva! In tudi ta
je prišel. V očetovo hišo je prišla tedaj siromašna nevoljnica
(hčerka kmeta-tlačana),
jo je za nevesto. A bogatemu očetu-trgovcu ta izvolitev
ni bila všeč. Kaj stori? Sina odpravi v stepo, siroto-nevoljnico
pa medtem proda nekemu posestniku ob Donu, kjer so
jo prisilili, da se je omožila z nekim kozakom: kmalu pa je
umrla.
takoj, kaj se je zgodilo ... V silni bolesti smrtno zboli. Ko
je ozdravel, je zajahal v stepo, preobrnil vsak kotiček v njej,
razposlal sle na vse strani — zaman! Počasi se je potolažil;
v poeziji je našel tolažbo. Postal je ruski Burns! <ref>Burns, pesnik-kmet, je povzdignil narodno pesem angleško do največje umetniške dovršenosti. Njegova je n. pr. ona znana: My heart's in the Highland, my heart is not here ...<sup>1</sup></ref> Umrl je
Čemu sem Vam tako obširno pripovedoval mladost
ruskega pesnika? Najbrže ste že uganili. Uredništvo „Dom
in
▲2 Prim. Ruska Antologija 1901 in Zora 1908 (Iv. Mazovec), kjer so>
vsak bi pa rad hitro izvedel sodbo o njih. A jaz si je ne
upam izreči takoj. Naj ostanejo nežne ptičice zaprte en
mesec ali dva v kletki mojega pisalnika! Upam, da slovenskemu
slovstvu s tem ne bom preveč škodoval, kajti
me uči: pesnik, če je res pesnik po milosti božji, si pribori
prej ali slej to 'priznanje, pa naj je okolica še tako
Vrstica 164 ⟶ 155:
Obenem bi Vas, mladi prijatelji, v teh-le literarnih pogovorih
rad privel do samospoznanja. Že pri
nekatere nedvomne znake rojenega pesnika: ljubezen do
pravljic v prvi dobi in zgodnje teženje, samoraslo kaj enakega
ustvariti.
se duha? O drugih znakih bomo še govorili,
tudi o tistem neposrednjem pozivu, ki udari v pripravljeno
Vrstica 177 ⟶ 168:
ki si prišel nedavno ves razburjen k meni, rekoč: „Gospod,
učite me stihotvorstva! Vso Ljubljano sem obšel, iščoč slovenske
poetike, a nimajo je nikjer!
profesorji Ti bodo v slovenskih urah kmalu obširno in točno
razlagali slovensko prozodijo, gotovo bolje, kakor pa jo je
mogel oni starinar v Voronježu fllekseju Vasiljeviču
In slednjič mislim, da tiči v tej moji drobtini vsaj nekaj
Vrstica 187 ⟶ 178:
del; tudi slovnica in pravopis Vam delata težave in ritmika
Vam je še globoka skrivnost; toda kaj se ni godilo tako
tudi
ste-li umetno-naroden pesnik ali ne.
Končno naj pripomnim, da so se
češ: Čemu se ukvarjati z mladimi začetniki, zlasti s pesniki?
Saj jih imamo itak preveč! — Povem Vam, da sem jaz
nasprotnega mnenja; globoko vero imam v pristno poezijo
in vem, da ima že od Tirtajevih časov sem pesništvo silen
vpliv na razvoj naroda. Kaj je n. pr. učinil en sem
s svojimi liričnimi pesmimi (
jih je pel, kajti vzete so mu bile iz srca in z jezika. Zato,
mladi literatje, bomo tudi mi izkušali modrovati o bistvu
Vrstica 202 ⟶ 193:
Dr. J. Debevec.
__________
<references/>
[[Kategorija: Jože Debevec]]
| |||