Na Kredarico: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Anzet (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Anzet (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 82:
Že se je bližala polnoč. Tedaj so se začeli izgubljati posamezniki po posteljah. Kmalu je vse potihnilo in ležalo. Ker nas je bila tolika množica – 80 –, ni bilo mogoče, da bi vsak imel svojo žimnico in ležal samotež. Mnogo jih je položilo trudne kosti v obednici po klopeh ter so počivali, kakor so vedeli in znali. Bila je že polnoč, predno
smo se vsi vgnezdili.
 
Toda jaz sem imel smolensko smolo. Ob meni je spal korenjaški mož precejšnje peze in dobršnega obsega čez pas. Zdi se mi, da je ta mene ubogo malo poznal. Mislil je bojda, da sem sila imeniten človek. In ker je bržkone kje bral, da se taka plemenita in bogata mast usniva in uspiva z godbo, zato mi je pričel gosti na uho in vleči dreto, da je bil moj ušesni bobenček, ki je vajen večne, mrtvaške nočne tihote, zares v nevarnosti, da poči. Nekaj
sem godrnjal in svaril, ali vse zastonj. Mož je imel fiksno idejo. Zato sem ležal kot trudna klada čuječ do dveh. Potem sem pa vstal in šel nazaj v obednico, kjer sem sprožil brata in Pekovca. Udarili smo jo nad kónjak in črno kavo. To me je pa tako naudušilo, da sem se skobalil na pegaza ter prejezdil par ruskih – pardon! – ritmiških vrst. Nosil me je ta perotni konjič prav drage volje. Res da sva dirjala „mit verhängten Zügeln“, ali meni je bilo to všeč. Zakaj odkar se je ta rogač nasrebal Rinže, odpovedale so mu peroti in vesel sem, da mi pelje počasi škripajočo leseno galejo. Morda sem tega tudi sam vzrok. Precej prve dni, ko sem prišel na to nemško oazo,
Vrstica 107 ⟶ 108:
Tudi jaz sem sedel na kraj Kredaričnega prepada in sem gledal sanjavo proti Bohinju. Koliko spominov se mi je budilo, spominov veselih in otožnih, spominov na one mesece, katere sem preživel v lepem Bohinju. Tam sem prve korake nameril med svet, tam sem nastopal prvič kot pastir, dočim sem bil 24 let le ovca, pašena in vojena od drugih. Kako mi je utripalo srce, ko sem se peljal skozi romantične Štenge, kako sem jasnim očesom gledal celi svet skozi rožnorudeče steklo, kako sem sklepal in ukrepal o bodočem življenju, kako premišljal in tuhtal, pel in molčal, ko sem s puško na ramenu šetal s psom Jazonom po bohinjskih brdih, rovtah in gorah – lovec, ki je bolj lovil misli, kot dolgouhate zajce – vse to se mi je vzbudilo neizrečeno živo v duši in nehoté sem vzdihnil: O kako sem se postaral! In res je to! Zakaj
<poem>
:Ni starost lice ovenelo,
:In starost niso mnoga leta!
:Izkušenj in prevar krdelo
:V mladosti starost nam je sveta!
</poem>
 
Vrstica 119 ⟶ 120:
Po prvi sv. maši je bila še jedna, med to pa in zadnjo daritvijo smo prebrali te-le pesmice, zložene na Kredarici:
<poem>
:Triglavska Marija.
:F. S. Finžgar.
Nazval Te angelska kraljica
Duha preroškega razvnet
Predavni videc: „Jerihuntski cvet.“
In pel o Tebi rajska je devica.
A danes, dasi videc nisem slaven,
Sedanji ne, ne prerok daven,
Nazivljem Te, nebeška dika,
Dežele kranjske cvet: Planika!
Kot ta planika snego bela,
Na skalah divjih se razcvela,
Blesti v krasoti k sebi nas vabeč —
Tako srca Tvoj plamen nas goreč,
In duše Tvoje svete nas vrline
Izvabile so iz doline,
Pomolit Tebi se in Te častit,
Posnemat Tvojih čednostij odsvit.
 
:Nazval Te angelska kraljica
Kot v gori beli cvet sameva,
:Duha preroškega razvnet
Tako si Ti, nebeška deva,
:Predavni videc: „Jerihuntski cvet.“
V samoti čula in molila,
:In pel o Tebi rajska je devica.
V samoti Sina odgojila,
:A danes, dasi videc nisem slaven,
Oj Sina, ki za nas prelil je kri
:Sedanji ne, ne prerok daven,
Pokazal on, sam Bog, kako naj se trpi,
:Nazivljem Te, nebeška dika,
Trpi za brate se, za vse ljudi.
:Dežele kranjske cvet: Planika!
O, da Marija, kakor Tvoja
:Kot ta planika snego bela,
Bilà otrok slovenskih bi odgoja,
:Na skalah divjih se razcvela,
Da bi iz naroda procvele
:Blesti v krasoti k sebi nas vabeč —
Mladenke kot planike čiste bele,
:Tako srca Tvoj plamen nas goreč,
Da deček vsak bi bil možák,
:In duše Tvoje svete nas vrline
Za dom krepàk bi bil junak!
:Izvabile so iz doline,
:Pomolit Tebi se in Te častit,
:Posnemat Tvojih čednostij odsvit.
 
:Kot v gori beli cvet sameva,
A ni planina dom miru,
:Tako si Ti, nebeška deva,
Planina dom je strele in gromú,
:V samoti čula in molila,
Srdit tu v gorah je vladar
:V samoti Sina odgojila,
Nebrzdan, razdivjan víhar!
:Oj Sina, ki za nas prelil je kri
Čimbolj pa blisk plamteč gori,
:Pokazal on, sam Bog, kako naj se trpi,
Čimbolj vihar preteč besni
:Trpi za brate se, za vse ljudi.
Bolj sveti bela se planika
:O, da Marija, kakor Tvoja
Planin osojnih dična dika.
:Bilà otrok slovenskih bi odgoja,
Tako je Jeseja mladika;
:Da bi iz naroda procvele
Čimbolj na svetu je trpela
:Mladenke kot planike čiste bele,
Tem lepše klila in dehtela.
:Da deček vsak bi bil možák,
Oh daj nebes mogočna nam gospa,
:Za dom krepàk bi bil junak!
Oh daj poguma in srca!
Da nikdar narod nas ne zdvoji
V najgorjem in najhujem boji!
Da bolj ko smo preganjani,
Tem bolj smo neomajani,
Da kakor skala mi ostanemo
Viharju nikdar se ne ganemo,
Da vero, narod z njo ohranimo
Propada ga obranimo!
 
:A ni planina dom miru,
Drhteč pa slednjič Te še prosim
:Planina dom je strele in gromú,
To prošnjo dolgo v srcu nosim —
:Srdit tu v gorah je vladar
Da iz nad gore Ti razliješ
:Nebrzdan, razdivjan víhar!
Povsod, kjer rod slovenski žiješ,
:Čimbolj pa blisk plamteč gori,
V vsa blaga srca jedne misli,
:Čimbolj vihar preteč besni
In del za narod svetih iste čisli
:Bolj sveti bela se planika
Po Tebi naj zasijejo nam z gore
:Planin osojnih dična dika.
Prameni zlati bratske zore:
:Tako je Jeseja mladika;
Marija, Tvoja tiha naj ljubezen
:Čimbolj na svetu je trpela
Slovence splete vse v obroč železen,
:Tem lepše klila in dehtela.
V obroč poštenih, vernih nas možakov
:Oh daj nebes mogočna nam gospa,
Za dom trpečih narodnjakov!
:Oh daj poguma in srca!
</poem>
:Da nikdar narod nas ne zdvoji
:V najgorjem in najhujem boji!
:Da bolj ko smo preganjani,
:Tem bolj smo neomajani,
:Da kakor skala mi ostanemo
:Viharju nikdar se ne ganemo,
:Da vero, narod z njo ohranimo
:Propada ga obranimo!
 
:Drhteč pa slednjič Te še prosim
:To prošnjo dolgo v srcu nosim —
:Da iz nad gore Ti razliješ
:Povsod, kjer rod slovenski žiješ,
:V vsa blaga srca jedne misli,
:In del za narod svetih iste čisli
:Po Tebi naj zasijejo nam z gore
:Prameni zlati bratske zore:
:Marija, Tvoja tiha naj ljubezen
:Slovence splete vse v obroč železen,
:V obroč poštenih, vernih nas možakov
:Za dom trpečih narodnjakov!
</poem>
<br />
<poem>
:Pred Triglavsko kapelo.
:Ant. Medved.
Ob nas se dviguje mogočni Triglav,
Pod nami vrsté se zelene planice,
Nad nami nam snuje nebó pozdrav,
Pred nami se svita Marijino lice.
 
:Ob nas se dviguje mogočni Triglav,
O kólika radost in duševna slast
:Pod nami vrsté se zelene planice,
Lahkó nas napaja slovenske sine,
:Nad nami nam snuje nebó pozdrav,
Da Materi Božji zgradili smo v čast
:Pred nami se svita Marijino lice.
Svetišče v prostoru take višine!
 
:O kólika radost in duševna slast
Karkoli slovenski rod započne
:Lahkó nas napaja slovenske sine,
Za dom koristnih činov in častnih,
:Da Materi Božji zgradili smo v čast
Nebeški obrambi zaupa vse
:Svetišče v prostoru take višine!
Boječ se nezgod in sovragov oblastnih.
 
:Karkoli slovenski rod započne
Ta stavba bodi hvaležnosti znak
:Za dom koristnih činov in častnih,
Bogú, ki pred veki utrdil je gore,
:Nebeški obrambi zaupa vse
Da v naši deželi stoji orjak,
:Boječ se nezgod in sovragov oblastnih.
Ki vsakdo s ponosom nazvati ga more.
 
:Ta stavba bodi molitvehvaležnosti izraz,znak
:Bogú, ki pred veki utrdil je gore,
Da Mati mogočna vseh onih ne zabi,
:Da v naši deželi stoji orjak,
Ki lepih planin skaloviti obraz
:Ki vsakdo s ponosom nazvati ga more.
Od daleč, od blizu vsa leta jih vabi.
 
:Ta stavba bodi zavetjemolitve mirúizraz,
:Da Mati mogočna vseh onih ne zabi,
Za potnikov trudapolno hojo,
:Ki lepih planin skaloviti obraz
Da strahom pod vélikim Bogom tu
:Od daleč, od blizu vsa leta jih vabi.
Odvisnost in ničevost čutijo svojo.
 
:Ta stavba bodi zavetje mirú
O mnogo let vsem tujcem in nam
:Za potnikov trudapolno hojo,
Odsevaj s kapele Ave Maria.
:Da strahom pod vélikim Bogom tu
Pred Bogom in svetom visoki ta hram
:Odvisnost in ničevost čutijo svojo.
Ime Slovencev s častjó naj ovija!
</poem>
 
:O mnogo let vsem tujcem in nam
:Odsevaj s kapele Ave Maria.
:Pred Bogom in svetom visoki ta hram
:Ime Slovencev s častjó naj ovija!
</poem>
<br />
<poem>
:Na Kredarici.
:Kristina Schuller.
Na visoki Kredarici
Zvonček je zapel,
V skalni svet se je razlegal
Glas njegov vesel.
 
:Na visoki Kredarici
In korak me moj v kapelo
Gorsko:Zvonček je privelzapel,
:V skalni svet se je razlegal
Čut skrivnostni, čut me sladki
:Glas njegov vesel.
Tukaj je objel.
 
:In korak me moj v kapelo
Zdaj vskipevata radosti
:Gorsko je privel,
Duša in srce,
:Čut skrivnostni, čut me sladki
Vročata devici sveti
:Tukaj je objel.
Divne te gore.
 
:Zdaj vskipevata radosti
Ona čuvaj kranjsko zemljo
:Duša in srce,
In nje krepki rod,
:Vročata devici sveti
Ona čuvaj nad Slovanom,
:Divne te gore.
Ki po gorah hodi tod.
</poem>
 
:Ona čuvaj kranjsko zemljo
:In nje krepki rod,
:Ona čuvaj nad Slovanom,
:Ki po gorah hodi tod.
</poem>
<br />
<poem>
:Preč. g. Jakobu Aljažu ob blagoslovljenju kapelice.
:F. S. Finžgar.
 
Triglav vesel si gledal naše dede,
:Triglav vesel si gledal naše dede,
Ponosen bil na vse sosede,
:Ponosen vladalbil rodana sivse prvencesosede,
:Ponosen vladal roda si prvence
Radosten ljubil si Slovence. —
:Radosten ljubil si Slovence. —
A žal, da videl si, kak kri je tekla,
:A žal, da videl si, kak kri je tekla,
Kakó morila mirni rod so jekla.
:Kakó morila mirni rod so jekla.
V rokah sovražnikov okrutih
:V rokah sovražnikov okrutih
Slovencev zatiralcev ljutih.
:Slovencev zatiralcev ljutih.
Prišla je tuja, gospodarska roka
:Prišla je tuja, gospodarska roka
Na tilnik slavskega otroka.
:Na tilnik slavskega otroka.
A ta ni segla le v ravnino,
:A ta ni segla le v ravnino,
Posegla tudi je v planino
:Posegla tudi je v planino
In ta zaklad hotela je oteti
:In ta zaklad hotela je oteti
In tebe, Triglav, nam odvzeti. —
:In tebe, Triglav, nam odvzeti. —
A vstal je mož iz naše srede
:A vstal je mož iz naše srede
Spoznal oblastne je sosede,
:Spoznal oblastne je sosede,
In dvignil krepko prapor boja,
:In dvignil krepko prapor boja,
Ne plašen truda, ne boječ se znoja.
:Ne plašen truda, ne boječ se znoja.
Nevtrujen delal je in prosil je
:Nevtrujen delal je in prosil je
Pogum med brate nosil je.
:Pogum med brate nosil je.
Otel Triglav nam je prelepi,
:Otel gaTriglav zlobnostinam je slepi.prelepi,
:Otel ga zlobnosti je slepi.
Zasadil sredi trdnega skalovja
:Zasadil sredi trdnega skalovja
Trobojni prapor je domovja.
:Trobojni prapor je domovja.
In danes krona se je splela,
:In danes krona se je splela,
Ki v svet bo daleč zaslovela.
:Ki v svet bo daleč zaslovela.
Postavil naroda je svečenik
:Postavil naroda je svečenik
Na veke trajen si pomnik.
:Na veke trajen si pomnik.
Kjer bo srce slovensko bilo,
:Kjer bo srce slovensko bilo,
Ime se njega bo slavilo.
:Ime se njega bo slavilo.
Zato očetu našega Triglava
:Zato očetu našega Triglava
Srce veselo nam vsklikava:
:Srce veselo nam vsklikava:
Živi naj on, triglavska straža,
:Živi naj Bogon, namtriglavska vrlega Aljaža!straža,
:Živi naj Bog nam vrlega Aljaža!
</poem>