Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/199: Razlika med redakcijama

Dbc334 (pogovor | prispevki)
prepoznano besedilo
 
Stanje straniStanje strani
-
Nelektorirane strani
+
Pregledano
Telo strani (ki bo vključeno):Telo strani (ki bo vključeno):
Vrstica 1: Vrstica 1:
19$


<center>


<big>'''<big>Deveta jablana.</big>'''</big>


«.. . r»»'' •'!


.J '! • . n • I ' 4'r''i «•..:» '''..••'.' ' | i.'
ſ ! ,j . • .' i l'.!'» !.. '...'. •.< '"• .!i'


<big>Satajevanje in satiranje ſamiga ſebe.</big>
' ;* Dcveta jablana.


</center>
" '




Perva ſtopinja, ki jo mora tiſti ſtoriti, ki hozhe hoditi sa Kriſtusam, je ta, (kakor pravi on ſam,<ref>Mat. 16, 24.</ref>) de ſam ſebe satají, to je, de satají in satira ſvoje pozhutke, ſvoje nagnjenje, ſvojo voljo, ſvoj um in vſe obzhutke ſvoje nature, de jih nozhe poſluſhati in jim ſtrezhi; in de vſe to Bogu daruje, in ravno tako tudi vſe ſvoje djanje. To ſo Bogu grosno prijetni darovi. In v’ tem satajevanji in satiranji ſe
zhlovek ne ſme utruditi; sakaj ko bi kdo tako rekozh s’ eno nogo she v’ nebeſih bil, in bi po tem satajevanje ſamiga ſebe opuſtil, bi ravno takrat, ko bi miſlit ſhe s’ drugo nogo v’ nebeſa ſtopiti, v’ nevarnoſti bil, ſe pugobiti« — Tako uzhi ſ. Vinzenz.


Letá ſvetnik je bil v’ tej zhednoſti tako deljezh priſhel, de ſe lahko rezhe, de satiranje in satajevanje ſamiga ſebe je bilo tiſto mogozhno oroshje, s’ kterim ſe je do konza ſvojiga shivljenja bojeval in je premagoval ſvojo laſtno naturo in hudobniga ſkuſhnjavza; in s’ tem je bil vſe ſvoje shelje, ſvojo voljo, ſvoje nagnjenje in vſe ſvoje pozhutke tako pod oblſt ſvoje pameti perpravil, de je bilo viditi, kakor de bi njegova natura k’ hudimu nagnjena ne bila.<br />
,, r
__________<br />

<references />
'



$aiajeyanje in satiranje ſainiga ſebe. .

! ii,'!. . • i.'"b nſ ii' . I ..! . n . '. '•.
•erva ſtapinja, l«i jo rnora liſti ſtoritl,!«
hoditi sa Kri/Uilanſ*, je ta, (kakor pravi
,,on ſam, *) de ſam ſebe sataji,. to .je,',:.dſi
,,?ataji in satira ſvojo pozbutke, ſvoje nagnjenje,
,,ſvojo \oljo, ſvoj um in vſe obzhutko ſvoje n»-
,,ture, de jih nozhe poſluſhati in jim ſtrezhi ;
,,ia de vſe to Bogu daruje, .in ravno tako tudi
,,vls ſvoje djanje. To ſo Bogu grosno prijetni
^darov^' Tn v' ;tem.: satajevanji ;in satiranji ſe
,,zl»:lovek ne ſmei VJtruditj; sakaj ko bi lulo tako
,,rekpz,b s' e.no;OQgo she v'. inpsbeſih .bil,' in bi.
,,po tem .satajevanje ſamiga lebe opuſtil, bi ravno
,,takrat, ko bi niiſtit ſhe s drugo Dtog« v' ne-
..beſa ſtopiti, v' rievarnpſti bil, Je pugpb.iti,"-.Tr.
Tal<o uzhi ſ. .Viſ»zeij>z.' ,: .; -...' i, ij ',T
;.; ,,Leta ſvetnik je bil v'.tej zhednoſti ,ta'l<o de-,
ljezh priſhel^ de ſe'lahko rez.hje, ile satiranje 111
satojevanje ſamjga; ſebe .je, bilo tiſto .mogozhno
Orosbje., :s' l<torini ſe je clo kon/,a ſvojiga slriv-
Ij^nja. ibp.j.evč!|, in. je/prepiagoval .ſvojo laſtno



,,l , .. , '



til vſe ſvoje shelj.e, ſyo'jo voljp, ſvoje nagnjenje'
in vſe ſvpje pozbutke tako pod'Oblſlſt;ſvo^e pa-^
ipeti. perpravil , de je bilo ^iditi, kakor de bi
HJegova nalura 1;' budimu nagnjena ne bila. ;

*) Mat. 16, 24.