O prevodih: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 46:
O prevodih [[razprto|za glediščne igre]] bi bil potreben še poseben pogovor. Opominjamo zaresno na to stran, da poklicani te naloge ne pozabijo. Drugače se bo zgodilo, da se bodo tujci našemu slepemu posnemanju smijali, in tudi pametni domačinec bode moral milovati tako početje.
Narodi se razločujejo ne le po stalnih
razvoji. Nismo vsi na enakih stopinjah
Po tem spoznanji morajo ravnati se tudi
prevodi. Kedor tedaj vse naše razmere
za nas
Na obliko je treba za naš razvoj tudi
gledati. Mi moramo izbirati takih
Drugače bi morali slog tudi predelovati.
To pa bi kazalo, da ne dajemo prevoda,
ampak
prevajanja pa ni da bi izvirnike
dela, ki se dajó zares prevesti za naše
razmere. Le ko bi pravih izvirnikov ne
dobili, bila bi sila jih predelovati, ako
Vrstica 72 ⟶ 70:
Izposojeno blago ni naše, če je prav
našega najboljšega
torej tudi dobro teknilo. Kakor dobri
bomo najprej gledali, da se sami
Sami najbolje vemo, kaj nam diši in
tekne. Sami si torej najugodniše živež
pripravimo in napravimo. Poglejmo tedaj,
kje imamo zares silo in potrebo na
Odgojevalci nam ne podajejo naukov
v onem razredovanji, v oni obširnosti
in natančnosti
hrano delè in drobé in priravnavajo.
Vzrejevalcem ni mar, da nam v eni in
isti posodi podajejo hrano, ampak najprej
Vrstica 103 ⟶ 95:
dobiti, ker so omejena s tolikimi pogoji.
Morali bi si pa pričevalo uboštva dati,
ko bi ne znali predelovali. V tem individualnost in
Lahko in modro bo, ako gledamo,
drugi narodi duševno hrano prirejajo za
določne namene. Da vemo za pot, to
je dovolj, ni nam
toliko zreli, da ji dajemo obleke, kakoršna je za naše razmere pripravna.
Tudi drugod niso ljudjé več kakor strokovnjaki; pri nas pa tudi nismo brez
njih. Sramotno bi bilo torej, [[razprto|navezavati se]] na tuje individualnosti, kjer
nam lahko domače zadostujejo. To velja
tudi za
in iste knjige za en in isti oddelek. Kar
mergoli vodilnih knjig za [[razprto|ene in iste]]
namene na
ampak v prirejenosti, natančnosti za
ene ali druge podučne namene. Le tam,
kjer
V takem slučaji modro ravnamo, ako se,
kar je mogoče, izvirnika deržimo in torej
prevod napravimo. Takih
Največ je takih, ki nas osrečujejo z
taka prevoda vredna. Pri nas smo
v časih zaradi šolskih postav in določeb
prisiljeni knjige prevajati, katere bi
nadomeščevali z boljšimi tujimi ali pa
domačimi izvirniki. Pa to narodnosti ni
na sramoto in ji tudi ne škoduje, ker
Za slovensko ljudstvo — ne za
sami spisujemo knjige in knjižice za
vednostne meje. Tu je treba le
se pač z ljudstvom najlaže umemo.
Domačih
to stran, kolikor manj jih drugi narodi
imajo.
Tudi bi bilo smešno, če ne še žalostno,
da bi ne mogli pokazati toliko duševne
in pedagogične moči, kolikoršna je za
ljudsko berilo potrebna. »Družba sv.
Mohora« tedaj prav narodno-pedagogično
ravná, ako se derži kar mogoče domačih
izvirnikov. Nikoli ne bo dosegla v našem
narodu s prevodi toliko, kolikor z
Po tem ravnilu lahko vsakedó premeri
ceno dosedanjih domačih knjig.
Drugače pa je z umetnostjo, kolikor
se
Pesmi bi lahko brez škode prevajali,
kakor smo omenili. Ali teh
ne potrebujemo, ker imamo relativno
največ narodne in umetne lirike.
si zapomnijo, da takih predmetov za zdaj
nismo potrebni.
Epičnih pesmi sami nimamo:
drugi narodi se ne morejo tukaj
tujega, zanima bolj druge narode nego
nas. Taki proizvodi še v dotičnem zraku
potrebujejo razsvita z razlaganjem, ker
megleno prošlost opevajo. Epična dela
pa je [[razprto|naša]] sedanjost najbliža.
Epični izdelki so nam tudi po vzorih
oddaljeni. Poleg vse černoglednosti
ne zamenjamo z nagledi prešlih še tako
dobrih časov.
Ako bi pa hoteli po vsej sili kaj
epičnega prevajati, vemo iz
kje je naša sorodnost
Novele, romani in glediščne igre so
k prevajanju. Ali smo potrebni takih
del v prevodih?
Že prej smo rekli, da take oblike niso
brez posebnih razmer tega ali onega
narode je tako znanje v sedanjosti za
[[razprto|nas]] najpotrebnejše. Vidi pa se, da bi
iz
dosezali po krajši poti,
leposlovnih oblik. Leposlovni proizvodi
morajo še drugod svojo moč kazati.
da brez načel težko izbiramo pravo za
naše prevode. Sorodnost stopinje omike,
Vrstica 243 ⟶ 198:
relativna korist in pa potrebe morajo
nam vodilo biti pri izbiranji. Zraven pa
morajo taka dela pripoznana biti za
narod, ki ima takó malo in odmerjenih
moči, prevajati samovoljno in brez prevdarka?
Malo klasičnega blaga je v
zmagamo. Zatorej izbirajmo še med klasično hrano ono, ki je za nas najprimerniša. Kar je absolutno doveršeno,
tega tudi pri nas največi talenti ne prekosê. Tu se uklanjajmo brez sramežljivosti; tu lahko za sedanjost to ali ono
prevedemo, kakor ravno vidimo, da bi
nam [[razprto|koristilo]]. Relativne popolnosti
pa tudi lahko sami dosežemo.
Slovenci se
so bistre glave. Gradiva imajo dovolj
ravno v sedanjosti. Ona nam je po
vsem slovanskem svetu najbliža. Odtod
tedaj zajemajte in podajajte nam
Kar je tuje, je tuje, je domačemu duhu
bolj ali manj zoperno, tudi če je že
ali ne pozabimo, da tuje gibčnosti in zrelosti mi vendar nimamo. V tujem se
šepimo in sami sebe smešimo. Kakor
sem rekel, slovenski oder treba je
imenu. Jaz slovenskega odra ne poznam;
pa zdi se mi, da bi ga natančneje obsojeval, ko bi ga videl. Izpregovorite
drugi tedaj še o pravem času o lem
predmetu.
Komike je dovolj na Slovenskem;
nas in v slovanskem svetu. Kjer tedaj
Slovani domače strani vsaj relativno izverstno izdelujejo, tam so nam prevodi
najugodniši. Sicer pa je treba opomniti,
da tujci ne očitajo Slovanom čisto po
krivici prevelike pasivnosti v sprejemanji
novega in tujega
predelati to in ono!
Mi smo povsem na mnogo strani prevode omejili [[razprto|gledè na predmete]].
Mnogi jih zaradi jezika priporočajo in
zagovarjajo. Po takem oglejmo si še to
stran.
moral bi vsaj toliko domačih besed
imeti, kolikor je tujih v izvirniku. Ako
| |||