Gozdarjev sin: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
MajaAŠ (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
MajaAŠ (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 149:
prevpil pogovore ostalih pivcev, kateri so potihnili
ter jeli njega poslušati.
 
„No, ali me bodeš poslušal ali ne?" vprašal
»No, ali me bodeš poslušal ali ne?« vprašal
je Surga Janeza.
 
Ta je bil naslonjen ua mizo, podpiral je s komolcem
Ta je bil naslonjen na mizo, podpiral je s komolcem
glavo, ter zamišljeno zrl v črn, lesen strop.
 
Odgovoril mu je kratko: „Bom."
Odgovoril mu je kratko: »Bom.«
.Kaj bodeš ubogal tega šušmarja?" vpraša začudeno
 
Dolenčev Peter Janeza. .Ali ti je gpet o
»Kaj bodeš ubogal tega šušmarja?« vpraša začudeno
Dolenčev Peter Janeza. »Ali ti je spet o
vojski kvasil in raztvezal svoje modrnije, ter ti nasul
ušesa, da ti lahko glavo zmeša."«
 
.Kaj, ti boš meni rekel šušmar, pa ti, da jaz
»Kaj, ti boš meni rekel šušmar, pa ti, da jaz
ljudem glave mešam, zgaga, potepena ti, ki ne
veš ".....«
 
Cel kup zabavljanja, zmerjanja in hudega krega
bi bil sledil, da ga ni Janez ustavil ter mu rekel:
 
.Povej jim rajši, kaj da sva se tmenila. da ne
»Povej jim rajši, kaj da sva se zmenila, da ne
bodo mislili, da sva prazne marnje uganjala!"
bodo mislili, da sva prazne marnje uganjala!«
Konečno je nasvetoval pl. H. bobnečo resolucijo,
 
katere kratka smisel je: da se celovški magistrat
»Kaj jim bom pravil, tepcem nerodnim, ker
hkratu ne pod& vladnim naredbam! No, —
bomo videli !
Ta glas celovških mestnih očetov ni oetal glas
upijočega v puščavi; najprej oglasil se je robati
vodja nemških nacijonalcev v državuem zboru, dr.
Steinvvender, ter stavil svoj znani .nujni" predlog.
Te .nujnosti" pa ni znal temeljiteje dokazati, nego
s prav surovim in brdavsavskim udrihanjem po slovenskih
.Hetzpfaffen und Winkelschreiber". dasi
na prvi hip spoznal, da govornik pripada slavnim
nositeljem blažene nemške kulture na iztok in jug!
— Kakor dr. pl. Hibler v Celovcu, osmešil ee je
dr. Steinwender na Dunaju z nesmiselno trditvijo,
da član XIX. nima veljave za Celovec, da so sploh
osnovne postave .lappisch" itd. Cu bi šlo po modrih
in pravičnih glavah teh visokih Nemcev, ki vidijo
blagor Avstriji in človeštvu le pod prusko piklhavbo,
potem veljajo sploh le postave, ki jedino Nemcem
priznavajo pravico do obstanka in ki Slovanom
strogo zapovedujejo, naj bodo na veke slepi in posložni
sluge nemškemu molohu. Ker je dr. Steinwender,
.dieser superkluge Gimnasial-Professor mit
seiner iibergeschnappten Professorenweisheit", kakor
ga nazivlja ne baš laskavo beljaška „D. Allg. Ztg.",
8 svojim .oujnim" predlogom sijajno pozebel, sprožil
je o celovški zadevi še vitez Bainer gostobesedno
interpelacijo, da vsaj tako opomore p. i. mestnim
oČ6tom iz škripcev.
.Freie Stimmen" so pisale, ko se je razglasila
ona jezikovna naredba, da „lammfromme, gutmilthge
Bflrgerechaft" celovška zlahka še ni bila tako razjarjena,
nego sedaj. No, mislili smo si, to zn& postati
še lepo! — Toda stvar nikdar ni bila tako
nevarna, nego se je videlo na prvi hip, in .Freie
Stimmen" so se zopet enkrat pošteno — vrezale!
O tem nas je uveril shod tukajšnjega .Deutscher
Verein" dnč 22. p. m. Namen društvu, ki večjidel
leta prespi v .dolce far niente", je: tirati odločno
nemško politiko in zlasti Slovencem ob vsaki priliki
pokazati nemške zobe. Tudi ta shod se je sklical,
da svečano protestuje zoper vladno naredbo ter
jeden pot za vselej konstatuje, da je Celovec nemško
mesto!
A nemški kolovodje sklepajo in sklicujejo shode,
.lammfromme" Celovčani pa jih — puščajo na cedilu!
Ker je šlo zoper .nebodijibtreba-bindišarje",
ker so po .Freie Stimmen" meščani bili tako raz-
| vneti, ker je bilo treba rešiti Celovcu nemško lice,
' mislili smo si, da bodo kar vreli na zbirališče, da
se bode tam kar trlo .globoko užaljenih" celovških
„spie8bilrgerjev". Toda o vsem tem ni duha ne
eluha! Zato .Freie Stimmen" bridko tožijo čez
malomarne Celovčane, ki povsod radi in glasno politizujejo,
samo ne tam, kjer bi bilo treba!"
Zbralo se je — sledimo poročilu omenjenega
lista — v mali dvorani bdtela .Sandwirth" par
.tucatov" nemških .gfrettbrdderjev" namesto par
stotin ! In še ti .tucati" so v slabo zakurjeni dvorani
zmrzovali; po tem soditi, ostalo je i navdušenje
precčj pod ničlo, ter ni moglo ogreti zbranih jadikavih
rešiteljev nemštva. Neizogibni dr. Luggin jadikoval
je čez nejasni politični položaj, dr. J. pl.
Hibler pa je zopet pogrel prav ono kašo, katero je
že dn£ 13. decembra prežvekoval mestnim očetom.
Novega ni nič povedal, in tudi .Freie Stimmen"
njegovega govora omenjajo le v par suhoparnih vrstioah.
Mestnemu odbora izrekla se je zahvala, da se
tako .moško" kuja vladi! —
To kratek popis vsega odpora. In čemu je nastal
ves ta vik in krik? Ker je vlada izvedla jasno
določbo zakona, ki bi se imel tudi brez tega izpolnovati!
In ti ljudje, ki sedaj toliko križe, vpijejo
ob vsaki priliki: .Mir, mir!" češ, da ga jim Slovenci
kalimo! Bes čudna logika to
Sprava na Hrvatskem.
I z Z a g r e b a , 1. jan.
Kar so domoljubi hrvatski že zdavnej želeli, izpolnilo
se je o novem letu, naši opoziciji ste se
j namreč zjedinili. Ves hrvatski narod pozdravlja ta
i dogodjaj, kajti uverjen je, da mu je mogoče le v
.Kaj jim bom pravil, tepcem nerodnim, ker
nima nobeden nič srca. Le škoda, da nosijo hlače,
pa se bodo pustili povezati beričem, da jih poženo
na Laško, kjer jih bodo postrelili vse. A tebe, Janez,
pa ne bodo, če me boš ubogal, ter šel v StajerjeŠtajerje,
kakor sem ti rekel. Toda molči kot zid o tem!"«
 
.Kaj, na Štajersko se pojdeš skrivat, ali res?"
»Kaj, na Štajersko se pojdeš skrivat, ali res?«
vprašalo jih je več za jedno.
 
.Na Štajersko pojde, da boste vedeli, prav na
»Na Štajersko pojde, da boste vedeli, prav na
Štajersko, jaz bom pa ž njim šel. Seveda, ker ima
pamet. Janez bo gori denarje delal, dobro jedel in
pil, vas bodo pa Lahoni pobijali. Pa naj vas le,
saj ste za nič, če se j im ne morete ustaviti, za nič,
da veste, pod milim Bogom, vsi ste strahopetci!"«
 
.Kaj nas boš zmerjal, hlače biriške ti," zavrnil
»Kaj nas boš zmerjal, hlače biriške ti,« zavrnil
ga je Dolenčev Peter. .Za toliko je vsak, kot tri
ga je Dolenčev Peter. »Za toliko je vsak, kot tri
Surge, ko te ni druzega, kot namazan dolg jezik
do peta, žaba ti ropo- tavaropotava! Pa če grejo vsi, tako
jaz vem, da ne."«
 
. 0 kaj pa! Stari bo plačal za te, kar bodo
»O kaj pa! Stari bo plačal za te, kar bodo
hoteli, če prav nisi vreden pet funtov kamenja. Pa
le čakaj! CeČe jim ne pojdeš nasproti, pridejo te pa
LahouiLahoni na dom obiskat. Tedaj ti bo pa druga pela.
Midva se bova pa smejala z Janezom, kaj ne, in
pila tako-le vince , . . . " «, in izvrnil je polni kozarec
váse.
vise.
 
. P a divje koze in jelene bodeva streljala gori!
»Pa divje koze in jelene bodeva streljala gori!
Kaj meniš, to se da kaj zaslužiti. Ha, ha, te-le brleze
bo pa Lah p e s t i lpestil . . . o tra-lom ..."«
 
Pošteno ni mogel več govoriti. Preveč se ga
je navlekel. Vstal je od mize, kolovratil tje proti
peči in hripavo pel, po nemško menda:
 
„Hitih Got, lofntol
<poem>»Hitih Got, lofntol
Menca sont iberol . . ."
Menča sont iberol ...«</poem>
 
Potem se je pa vsedel poleg Kokrčana, ki je
poznal njegove slabosti ter mu naredil prosti rprostor, da
se je zleknil po klopi. Kmalu je trdo zaspal.
 
Tudi fantje so zvrgli skupaj, plačali in odrinili.
Po ulicah so pa peli tisto narodno:
 
„Tam za laškim gričem . . . ."
<poem>»Tam za laškim gričem ....«</poem>
Jauez se je, prišedši domov, zaril v slamo,
 
Janez se je, prišedši domov, zaril v slamo,
kjer je navadno spal, kadar je malo pozno prikolovratil
domov. Dolgo ni mogel zatisniti očij. Premišljeval
je svoj sklep. Zdelo se mu je, da sta jo
izvrstno pogodila s Surgo. Samo, kaj doma porekoporekó,
to ga je malo skrbelo. E, bo že kako. Saj uisemnisem
več otrok, dejal je sam pri sebi in se obrnil v slami.
Kmalu je bilo čuti močno hreščanje raz slamo —
Janez je trdo spal. (Dalje sledi.)