Redakcija: 11:53, 17. oktober 2011 uredi MajaAŠ (pogovor \| prispevki) 1.389 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 11:58, 17. oktober 2011 uredi razveljavi MajaAŠ (pogovor \| prispevki) 1.389 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 8: \| licenca= dLib \| spisano= Slovenec 1893, letnik 21 \| vir= [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WGZMLG/?query=%27keywords%3dSlovenec%3a+politi%C4%8Dni+list+za+slovenski+narod+1893%27&pageSize=20&page=7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA4S4IRF/?query=%27keywords%3dSlovenec%3a+politi%C4%8Dni+list+za+slovenski+narod+1893%27&pageSize=20&page=8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UITZLSR/?query=%27keywords%3dSlovenec%3a+politi%C4%8Dni+list+za+slovenski+narod+1893%27&pageSize=20&page=14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H9SWZV2M/?query=%27keywords%3dSlovenec%3a+politi%C4%8Dni+list+za+slovenski+narod+1893%27&pageSize=20&page=8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1RG0JXN/?query=%27keywords%3dSlovenec%3a+politi%C4%8Dni+list+za+slovenski+narod+1893%27&pageSize=20&page=10], [] }} {{rimska poglavja s piko\|1\|2\|3\|}} == I. == Jesensko popoldne leta 1847, po krščanskem nauku, so bili zbrani možakarji Dosélčani sredi vasi. Pridno so vlekli dim iz malih čeder ter se živahno pomenkovali. Nekateri so posedli po starem hrastovem deblu, drugi so se pa postavili v krogu ob njem ter oblastno prekrižane roke držali na hrbtu. Vrstica 233 ⟶ 237: Kmalu je bilo čuti močno hreščanje raz slamo — Janez je trdo spal. == II. == Gozdarjeva hiša je stala toliko v bregu nad Do8eljem, da se je iz nje videlo prijazno čez ostale hiše tja v skalnati Klek in strmi Babji Zob. Posebno velika ni bila, toda lepo čedna in snažna. Za njo se je razprostiral precej prostoren vrt e sadnim drevjem in pridno obdelanimi gredicami, po katerih je imela posajeno pridna Gozdarka razno zelenjavo in sočivje za domačo potrebo. Polja pri gozdarjevi hiši nekdaj sploh ni bilo. Ko je pa stari Primož, ded Janezov, izgubil svojo gozdarsko in lovsko službo, nakupil si je s prihranjenim denarjem toliko zemlje, da je zadostovalo domačim potrebam, in ni bilo treba živeža kupovati. Toliko polja je še bilo tedaj pri hiši, ko se godi naša povest. Dedje in pradedje Janezovi so bili torej kakor že omenjeno, resnično gozdni nadzorniki in zajedno lovci. Gotovo je, da je hiša dobila ime po prvem posestniku, ki se je baje vsled prilične leže Doselja tamkaj naselil. Tako je bil vedno blizu svojega delokroga — zaraslega Zavrha in skalnatih planin. Gozdarjevi niso imeli torej starega opravila, da bi nadzorovali graščinske gozde. Toda ena lastnost je ostala pri potomcih. Strastni lovci so bili vsi. Ker niso imeli lovskih pravic, hodili so pa kar tako, tebi nič, meni nič, na lov. Tak je bil Klemen, oče Janezov, ;tak je bil Janez sam. Kdor in kadar je ntegnil, vzel je puško ter stopil gori v Srednji Vrh, da prekadi skokouogo divjo kozo, ali pa podere plaho srno. To jima je bil stranski prislužek, da sta si ob nedeljah česa privoščila. Tisto jutro, ko se je odločil prejšnji večer Janez, da pojde na Štajersko, vstala je mati — za Mino so jo klicali, — kakor navadno prva ter šla opravljat živino. Ko je na skednju napolnila koš z mrvo, da položi kravi, ko pojde mlest, postala je za trenotje ter pazno poslušala. Cula je močno sopenje Janezovo iz slame, ki je še spal, kot klada. . 0 , ti nesrečen človek, ta-le naš Janez,« vzdihnila je tiho, .da se mora potikati po žužljah in poslušati pijance vse noči, Pa zmerom huje je. O Bog, kaj bo še ž njim, če bo taki« Mati si je otrla s predpasnikom solzo, grenko solzo ljubezni in pa žalosti, — iz oči j, potem pa zadela koš ter tiho odšla. V tem je bil Klemen že tudi na nogah. Poojstril je nekaj kolov ter šel na vrt, kjer je privezoval ob nje mlada drevesca, da jih ne polomi sneg. Ko sta bila oba roditelja že pri delu, in je mati tudi zakurila za kosilo, spal je Janez vedno še v slami, kakor bi bil mrtev. Kar ganil se ni. Kmalu je bilo kosilo kuhano. A predno je mati vzela zabeljo raz ogenj, skočila je še tje na skedenj ter klicala bolj na lahko, da ni čul oče: .Janez, hoj, Janez, vstani, kosilo je že kuhano in solnce gleda sem čez svetega Petra hrib!« Mati je postala in čakala, da bi se prepričala, ali je čul ali ne. Toda Janez je bil le tiho. Stopi torej po lestvi na slamo ter ga potrese in z nova kliče. Janez nekaj zagodrnja, da se ni vedelo, ali je vsekano ali vbodeno ter se preobrne na drugo stran. Mati si misli: .Bo pa vendar zlezel kvišku, ko se malo potegne,« ter odide nazaj v kuhinjo. Postavila je skledo dobro politih žgancev na mizo, razdelila žlice, potem pa šla klicat Klemena. Na voglu hiše se ustavi ter pokliče: »Klemen, kosit pojdi, pa pusti privezovanje, bodeš pa potlej, kar ti ostane. Kosilo je že na mizi I« Klemen pobere naročje starih, zlomljenih kolov ter jih nese proti drvarnici. Tam jih nekam jezno vrže za paž ter gre v hišo. Toda Janeza ni bilo za mizo. Nejevoljno obesi oče pokrivalo na klin, prekriža se in po opravljene\| molitvi prične jesti, ne da bi koga čakal. Strašno grdo se je držal. Videti je bilo, da je slabe volje. Skrbna mati je pa zopet hitela klicat Janeza. S prošnjami in rahlim kregom ga je vendar le spravila iz slame. Počasi je izlezel raz kup ter nerodno otepal po sebi slamnate bilke, ki so se prijele obleke. Mati je šla pred njim v sobo. »No, kje imaš pa onega barona?« zarohnel je neprijeten Klemenov glas. .Vse noči bo hodil okrog in popival, stari naj pa vleče in dela, da ga bo prej konec. Ta bi bila lepa.« .Vidiš, Klemen, zdaj se kregaš, ko je prepozno, pa nad menoj, ki sem nedolžna. Kolikokrat sem ti rekla: Nikar mu ne dovoli vsega, ne pasti mu tako mlademu v gostilne, kjer se Oe nauči nič dobrega, pa me nisi ubogal. Zmerom sem bila le sitna in nič nisem vedela, kako mora človek med ljudi, da se česa nauči. Zdaj je pa naučen vseh hudobij in zrelostij.« »Kaj pa, stari naj bo vsega vzrok. Drugi ste tako vsi nedolžni. No, tako ne sme biti več. Jaz bi rad vedel, kdo je gospodar.« V tem so se odprla vrata in Janez je vstopil. Sedel je leno na stol ter se nerodno pripravljal k jedi. Bil je še silno zaspan. Oče je molčal. Mati ga je pa pokregala: .Sleci vendar nedeljsko suknjo, da ne boš drsal po mizi ž njo, ter jo obdrgail, ko jo je komaj krojač iz rok dejal:« Janez je ubogal mater ter obesil pražnjo suknjo na žebelj. Potem je pričel jesti. Mati ga je pa svarila z nekako resnostjo, a vendar se je dobro poznalo, da prihajajo besede iz ust skrbeče in ljubeče matere, \| ki bi bila sina rada imela le dobrega — in to dosegla le z dobroto in mehkoto. Janez je ni mogel poslušati. Nekam jezno je vrgel žlico ob mizo, da se je nerodno postavila na robe, ter ji je jezikal: . N e bodite no sitni. Menda bo že vendar le enkrat konec vaših naukov. Mene ušesa bolč od vedno starih opominov, če sem vam tako na poti, se bom pa spravil strani. Dober teden še potrpite.« .Boš, se boš,« pristregel mu je oče besedo, .ti nepridiprav ti, potepeni 1 Nisi še ničesar skusil na svetu! Naj te le vzamejo v vojake, kakor si menda včeraj slišal pred cerkvijo. Za takega pohajkovalca jaz ne bodem moledoval in hodil po pisarnah, da bi si nakopal še nov križ na glavo. Le pojdi, kamor te hočejo, da izveš, kako se tuji kruh jč, lenoba ti, ponočnjaška! 8ram te bodi I To je grdo, tak mladenič, pa nima nič časti v sebi!« Materi je srce jelo nemirnejše biti, ko je čula o vojaščini in o vojski. Ce prav je bil Janez, vzlasti zadnji čas, dokaj nereden in neubogljiv, bil je vendar le sin, njena kri. In ljubila ga je, kakor more le mati ljubiti edinega sina. (Dalje sledi.)

Gozdarjev sin: Razlika med redakcijama