Stran:Glasi domorodni.djvu/20

Morje bleska ga oblije,
Veličanstva moč in kras;
Iz sostav svetovnih bije
Harmonije večne glas:
Eden le je, ki vse vstvarja
In osnuje vsiga red;
Sklep, trenut in mig vladarja
Strese pota sončnih čed.

Kar je pervih, kar je zadnih
Vse občuje sam stvari;
Bitja vsih osnov je vradnih
Vse vidjočih je oči.
Červ podlaga ni stopine,
Če ne hoče stvarnik sam,
Sonca svit in tek ne mine
Če ne vgasne on mu plam.

Kar si sredstev on izbere
Vsih modrosti je način;
Njega pota mnogotere
Ne zalazi kak modrin.
Vse stvari on skerbno vozi,
Vsaka ima svoj namen,
Njega sklep derži se skozi
Neumljiv in nezrečen.

Vsaka mora dopolniti,
Kar odloči Večni ji, —