Med dvema stoloma: Razlika med redakcijama

Uboga Tončka! Morda srečna v tem hipu moliš za njegovo zdravje in srečo njegovo.

 

 

Brinovo brdo je bila nevisoka gora pol ure od torišča naše povesti. Na vrhu je stala kapelica, zidanje nekdanje stare graščakinje iz obližja, o kateri je pripovedka trdila, da je kot mlada vdova razkošno živela in vsa veselja uživala, zato pa na stara leta zidala na Brinovem brdu kapelico na čast svetemu Antonu.

»Boste li vsak čas iz mesta hoteli priti?«

 

 

»Moj brat... le izrecite,« dopolni on.

Medtem sta hodila bolj počasi in on je morda nehote pod pazduho njeno roko tesneje držal nego prej. A tudi če je hote to storil, saj je smel, ni li bil odslej njen brat?

 

 

Ko sta na goro prišla, bilo je nekaj gospode že pred cerkvico na travi zbrane, drugih so še pričakovali. Počasi je bila cela družba skupaj in tudi pristavovo ženo sta bila njen mož in Tončka srečno dovela.

In solze so lezle po gladkem mladem licu in kapale na belo zglavje v postelji uboge Tončke.

 

 

V pivni izbi Pridanove hiše sta pri vinu sedela delavnega dne dva kmeta pri vinu, umazana tovariša, in ista se zabavala po svoje.