Napake slovenskega pisanja: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
M8urja (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
M8urja (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 34:
{{razprto|Izgledje}}, v kterih so mali {{razprto|pred}} velicim: „{{razprto|Kar}} sem kupil, to bom lupil.“ „{{razprto|Kdor}} bo kravo vračal, ta bo oves plačal.“ „Čigar so konji, tega je voz.“ „Da ({{razprto|kadar, ako, če}}) te vidim, pa te bom poklical.“
 
O tem bi se lahko govorilo še več, ali tukaj branita čas in kraj, da ne rečem tudi pomanjkanje terminologijskih oblik. Še zdaj so {{razprto|Vodnikove}} besede te verste bolje od vsega, kar napiše uni ali ta; vsa novina je taka, da nas Bog vari! V neki slovnici, ki nima pisateljevega imena, beremo: „{{razprto|podsebek}}“ (subjekt), „{{razprto|orečenje}}“ (prädikat), „{{razprto|nobojni}}“ spol (sächl. geschlecht) po latinski besedi: {{razprto|neutrum}}, narejeno iz: „{{razprto|nobeden.}}“ Ali kako more živa duša iz: „{{razprto|nobeden}}“ skovati „{{razprto|nobjni}}?“ Ta beseda bi mogla izhajati po analogíi samo iz glagola: {{razprto|nobiti}}, ki ga pa nikjer ni. Gotovo je bil stokrat bolji stari {{razprto|srednji}} spol. Tudi se bere: „{{razprto|narava}} = {{razprto|sitte}}“; ali uže pri starih Slovencih je : „{{razprto|sitte}}“; = {{razprto|= vrav, a, m. sp}}. “; „{{razprto|narava}}“ je nova beseda za ptujo: {{razprto|natura}}. Dalje stojí: „{{razprto|lepo dišati}}“ = {{razprto|wolriechen, „dobro dišati}}“ = {{razprto|wolschmecken}}. Rad bi vedil, kje se tako govorí? Kmet časi res velí: „ta jed mi {razprto|diši}}; ali s tim le dopoveduje, da ima želje do kake jedi, ne pa, da je: „{{razprto|wolschmekend}}.“ Dolenec bi djal: ta jed je {{razprto|slastna, neslastna}}, ima {{razprto|slast}}, nima {{razprto|slasti}}. Ko bi ta knjiga ne imela spredaj letnic, gotovo bi mislil, da je pater {{razprto|Marko}} njeni oče; le on je znal barbariti, kakor je na pr. naslednje: „{{razprto|podbudujejoč, odstrašujejoč}} (abschreckend), <ref>{{razprto|Absehrecken}} se pravi: {{razprto|ostrašiti}}, ne: {{razprto|odstrašiti}}. Le tačas bi se reklo, da je kdo na pr. tatéva odstrašil, ako bi mu bilo vedeče, da bo prišel krast, pa bi se v kosmato kravjo ali volovsko kožo zavil, i tako odgnal ga. {{razprto|Odstrašiti}} je: „{{razprto|wegschrecken}}.</ref>) (nase) {{razprto|vlečejoč}})<ref>Horrendum</ref> (kraj) = anziehend, {{razprto|okrepčujejoč, zadostujejoč}}.“ In tacih napák ni kraja ne konca, kakor bi ne imeli razun slovnic užé dovelj druzin pisarjev,ki nam jezik pridijo.
 
2. Stavkov ne smemo začenjati {{razprto|spomozniki}}, ne z {{razprto|okrajšanimi oblikami osebnih zaimen}}, tudi ne z {{razprto|okrajšano obliko glagolovo: hoteti: „čem , češ , če i.t.d.}}“ Napek je: „Ga utolažit poiščejo kake sladkarije“; ravno tako tudi: „{{razprto|Čem}} te oglasiti (sic ?) pravi streže“ (jch will dich {{razprto|melden}}). Druga narečja vselej stavijo te besedice še le za glagol, ako ni pred njim kacega {{razprto|imena, zaimena i.t.d.}}, ki imajo moč, da potegnejo te besedice bliže sebe pred glagol, na pr. „Da se priča i pripovijeda.“ (Vezica: „i“ (und) nima te moči; „{{razprto|in, ino}}“ jo imata). — Najneukretniše pa je, ako stoji pred velivnikom (imperativom) okrajšana oblika osebnih zaimen: „{{razprto|Ga}} ujemite in k meni pripeljite!“ Kaj tacega se le v knjigah bere; ali govoril gotovo še nihče ni tako, daravno Slovenec ni prevesten pri stavi tih besedic, ker je naš jezik več ali menj ponemčen celó v najbolj skrivni tokávi, in tudi ni vse zlató, kar pada kmetu iz ust. Naslednji stavek gotovo ni za nič, akoravno ga je govorila baba, domá iz kraja, kjer je slovenščina dobro čista: „Oženil se je brezi {{razprto|vsega mojega}} vedósti.“ Kopitar je djal, da si upa dobiti za vsak naš germanizem dva {{razprto|česka in dva poljska}} ter dva turcizma {{razprto|v serbskem}}. Nemogoče ni; ali tajiti pa vender ne moremo, da je naše narečje ravno v stavi svojih besed popačeno in poptujčeno skoraj bolj od vsih druzih.)<ref> Tega {{razprto|ne moremo}} poterditi po vsem; prebiraje mnogotere {{razprto|časnike}} slovanske si večkrat mislimo, da si tudi našim bratom ravno taka godí in včasih še huja.</ref>