Napake slovenskega pisanja: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 41:
Ali Slovenec vender časi govor začenja s pomozniki, z okrajšano obliko osebnih zaimen in glagolov: „{{razprto|hoteti}}“? in sicer:
:a) {{razprto|v skrajšanih}} stavkih, na pr. „{{razprto|sevé, se zná}}“, namesti: „{{razprto|to se vé.“}} Vzlasti prigovorov je veliko tacih: „Kdor ne misli plačati, s e ne puli za ceno“ (ta se ne puli). Take izkrajške imajo tudi druga narečja, dasiravno toliko ne, ko mi, na pr. „Čini mi se, {{razprto|bi}} mi bolje bilo“; namesti: „{{razprto|da}} bi mi {{razprto|i.t.d.}}“ „Kakby zralo žitko v poli, {{razprto|by}} vezdy jaro bilo?“ namesti: „{{razprto|kdyby}} vezdy {{razprto|i.t.d.}}“
:b) Kadar je glagol: „{{razprto|biti}}“ samostojen in ne pomozen, in vzlasti, če ima náglas (nachdruck) na pr. „Ali si moj prijatel?“ „{{razprto|Sem}} tvoj prijatel!“ „{{razprto|Bil}} je oče, ki je imel tri sine.“
Vrstica 104:
Kolikokrat smo užé slišali in brali, da: „{{razprto|znam}}“ se pravi „{{razprto|sciou}}, pa ne: „{{razprto|possum}}“; vender si tega ne moremo vtepsti v glavo; enaki smo otrokom, ki se učé slovnice. Vem, da slišiš tudi kmeta časi: „To ti {{razprto|zna}} škodovati.“ Ali vprašam: kaj moramo pobrati vso sodergo po vsih kotih? Saj menda ni neznano nikomur, da kmet pravi ravno tolikrat: „{{razprto|utegne ti, utegnilo bi}} ti škodovati. Enake veljave je: „{{razprto|zna biti}}.“
„{{razprto|Zamorem}}“ rabimo v pomenu: „{{razprto|possum.}}“ Ali „{{razprto|morem}}“ je „{{razprto|possum}}.“ Kmeta sem le slišal, da je govoril to besedo takrat, kader je hotel ž njo to dopovedati, kar je Nemcem: {{razprto|einfluss haben}}: „ta veliko zamore pri cesarji.“ Pa tudi to menda ni prav domače? Govorí se dalje: „hitro si je {{razprto|zamogel}}“ (obogatel). „Ta mož {{razprto|premore tri sto}}.“ „Hitro si je {{razprto|opomogel}}“ (hat sich von seiner armut erholt). Nikoli pa še nisem slišal: „tega ne {{razprto|zamore m}} dvigniti“; vender smo vsi zaljubljeni v svoj preljubeznjivi: „{{razprto|zamorem}}.“ Slovenec ne sme prestaviti vsacega nemškega: {{razprto| können (posse)}}. Okorno bi se glasilo: „To {{razprto|moreš}} lahko storiti“; namesti: {{razprto|to ti je lahko; to lahko storiš}}.
„{{razprto|lmeti}}“ v pomenu: „{{razprto|sollen}}“. Kopitar uči, da glagol: „{{razprto|imeti}} nima tega pomena; ali pri nas ga ima gotovo. Dostikrat sem čul: „Dans ima (namreč: čas) priti; ne bil bi te {{razprto|imel}} (namreč: oblasti) zapreti.“ Gotovo pa je napek: „ti nimaš krasti!“ namesti: {{razprto|ne kradi}}!
| |||