Napake slovenskega pisanja: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 90:
Tudi se jemlje dajavnik (dativ), ki mora stati vselej pred besedo, ktero pojasnuje: „Ko prideš mestu do vrat; velik je {{razprto|očetu}} do brade; {{razprto|bratu}} je konj ukráden; pojdi {{razprto|vragu v}} — .“ Posebno Serbom je to navadno: „Prnu vila nebu pod oblake; nahodi se {{razprto|šatoru}} na vratih; ona izjede {{razprto|ribi}} desno krilo.“
V prozi bi se imeli tacih samih rodivnikov ogibati, kolikor se dá; v pesmih pa, ki imajo mnogo prosteji govor, ni vselej mogoče. Bere se užé v kraljedvorskem rokopisu: „lom {{razprto|oščepov}}, blisket {{razprto|mečev}}, ohenj bure {{razprto|i.t.d.}}.“ Tudi v serbskem se nahaja semtertje kak rodivnik te verste, pa v {{razprto|junaških}} pesmih redko; več se jih bere v {{razprto|ženskih}} — ali opomniti je, da mnogi med njimi diše po cerkveni slovenščini, na pr. „Vodi je (jo) u ime {{razprto|Boga}}; {{razprto|rožanstva}} lug“, namesti sicer navadnega: {{razprto|rodjenja}} lug; to je log, kjer se je rodil Kristus.
Drugače je to, ako ima rodivnik pred sabo: {{razprto|prilog, zaime}} ali {{razprto|ime}}, da ga pojasnuje. Prav je: „hiša {{razprto|mojega očeta}}; žena {{razprto|starjega brata}}.“ Serbski: „{{razprto|Noja ptića}} krilo; dvori {{razprto|Petra Mrkonjića}}.“ Ako vprašamo: čigava hiša, žena; čigavo krilo; čigav dvor? lahko odgovoriš: „{{razprto|mojega očeta, noja ptića, Petra Mrkonjića}}.“ Tukaj v uho ničesa ne pogreša v odgovoru.
| |||