Kelmorajn: Razlika med redakcijama

dodanih 25 zlogov ,  pred 12 leti
brez povzetka urejanja
| avtor= Davorin Trstenjak
| opombe=
| obdelano=14
| spisano=Preskeniral Uroš Taljat <i>Slovenskega glasnika</i>, postavil Miran Hladnik, popravljapopravila [[Mojca Pipan]], treba je še pretipkati do konca.
| vir= http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/trstenjak_kelmorajn.pdf
}}
 
== Kelmorajn. ==
 
(Obraz iz mojega dijaškega življenja.)
== I. ==
 
Bil sem dijak druge latinske šole, ko jo primaham domAdomú na praznike in prinesem s seboj v culici vse svoje znanstvene pripomočke : latinsko slovnico, zemljopis in zgodovino avstrijsko', ktero je, eden naših učiteljev posebno izverstno učil. Ko je prišel v razlaganji do dobe blage cesarice Marije Terezije in je razloženo tvarino izpraševal, vsako leto je zastavil to isto vprašanje: „Was that Maria TheresmTheresia, als sie kaum 20 Jahre alt war ?" — Kakor voda iz žajezezajeze pridere na mlinsko kolo, da glasno zaklopoče, tako smo vsi zaklopotali: „Kaum war Maria Theresia 20 Jahre alt, als sie sehonschon kdiedie 'Regierung ihres Vaters antrat".
 
Pregledovaje neko nedeljo svoje knjige, ra,zgernemrazgernem zemljovid avstrijskega cesarstva po Mizimizi. Veliko veselje so imeli rajni atej z menoj;, svojim sinekom, da MM,ima že toliko znanosti v glavi-; vedeli so tudi nekaj, kaj se po svetu godi, da-si tudi niso znali ni brati ni pisati ; pa vendar so službo grajšinskega, župana skozi dvajset let prav izverstno opravljali.
 
Po 'obliki popirjevi so poznali „šoenudl„šocnudl" (SehU,tznoteSchätznote), „fen- tirni„fentirni list" (Inventarbrief), „jerofsk rekret" (Gerhabsdekret), prief„širnprief" (SehirmbňefSchirmbrief) itd. in ko se je leta 1848 začel tisti šeneanišencani „frajhajt", ki je tlako, roboto, kazen, veršnik, lokno', desetino, ko- plevnikkoplevnik itd. zapodil, namesto teh pa vendar ne manj štiber prinesel, rekel je marsiktenmarsikteri mojemu rajnemu očetu: ,Ko„Ko ste še vi bili za župana, tedaj je bilo vendar še boljše, kakor sedaj, ko imamo burkelmojstre„burkelmojstre" in pa gemajndeferstande„gemajndeferstande",.
 
Ko razgernem zemljovid ali „luntkarto", kakor so ga nepozabljivi atej imenovali, vsedejo se za mizo ter rekó: „No! Ker se že na „luntkarto" spoznaš, poišči mi mesto Kelmorajn in povej mi kaj lepega iz tega mesta." — Jaz iščem in iščem od Riesengebirga do dinarskih planin, od Ina do Alute, od Karpatov do jadranskegaJadranskega morja, ali nikjer ne najdem mesta KehnorajnKelmorajn, tudi v zemljopisnih bukvah ne. Oče me nekaj časa gledajo, potem pa vstanejo in prav nevoljni iz hiše gredčgredé godernjajo: že„Že 200 rajnških sem za-te potrošil, pa še ne veš, kje je Kelmorajn in kje so sveti trije kralji pokopani, zakaj pa sem te v Majprug poslal?"
Ko razgernem zemljovid ali „luntkarto", kakor so ga nepozabljivi atej imenovali vsedejo se za mizo ter rek!, „No! ker Se
 
„Kelmorajn — sv. trije kralji!" --- te besede so mi zmirom bernele po glavi, iztuhtati pa vendar le nisem mogel, kje bi stalo to mesto. Vzamem Kremplovo „Djanje svetnikov" v roke, preberem, kar je stalo tam o sv. treh kraljih, in najdem, da so ti sv. možaki pokopani v mestu Kolinu, ki stojistojí kraj silne reke Rajne, po nemškem: KtilnKöln am Rhein.
 
Ko se vernejo oče v hišo, povem jim, da se bomo o tej deželi še le v tretji šoli učili ; kedar pa bom gramatist--principisti se tega še ne učěučé —, kupiti mi boste morali spet novo „luntkarto" in novo geografijo.
35
 
„Pa že spet novo?" oglasčoglasé se ljuba mamka na klopi pri peči, „tvoje,tvoje Atendiranje‘,štendiranje‘ bodo nas spravilo še ob ,grunt‘ in poslednjič iz tebe ne bode kaj drugega kakor. ,lumberistclumberist‘ (Landwehrist), ktere cesar ravno sedaj nabira".
že na „luntkarto" spoznaš, poišči mi mesto Kelmorajn in povej mi kaj lepega iz tega mesta" — Jaz iščem in iščem od Riesengebirga do dinarskih planin, od Ina do Alute, od Karpatov do jadranskega morja, ali nikjer ne najdem mesta Kehnorajn, tudi v zemljopisnih bukvah ne. Oče me nekaj časa gledajo, potem pa vstanejo in prav nevoljni iz hiše gredč godernjajo že 200 rajnških sem za-te potrošil, pa še ne veš, kje je Kelmorajn in kje so sveti trije kralji pokopani, zakaj pa sem te v Majprug poslal?"
 
„Kelmorajn — sv. trije kralji!" --- te besede so mi zmirom bernele po glavi, iztuhtati pa vendar le nisem mogel, kje bi stalo to mesto. Vzamem Kremplovo „Djanje svetnikov" v roke, preberem, kar je stalo tam o sv. treh kraljih, in najdem, da so ti sv. možaki pokopani v mestu Kolinu, ki stoji kraj silne reke Rajne, po nemškem: Ktiln am Rhein.
 
Ko se vernejo oče v hišo, povem jim, da se bomo o tej deželi še le v tretji šoli učili ; kedar pa bom gramatist--principisti se tega še ne učě, kupiti mi boste morali spet novo „luntkarto" in novo geografijo.
 
„Pa že spet novo?" oglasč se ljuba mamka na klopi pri peči, „tvoje Atendiranje‘ bodo nas spravilo še ob ,grunt‘ in poslednjič iz tebe ne bode kaj drugega kakor. ,lumberistc (Landwehrist), ktere cesar ravno sedaj nabira".
 
Obmolknil sem in si mislil: ne bila bi slaba za dijaka, da ima samo ene bukve skozi dvanajst šol.
 
== II. ==
Minulo je pervo polletje tretje latinske šole, in mi smo v geografiji že pretepli ves ,Deutschland€. Ročno ko so mi oče kupili novo geografijo, poiščem am Rhein‘ in najdem Ktiln am Rhein mit 30.000 Einwohnern, dem Sitze eines Erzbischofes und des rheinpreussischen Regierungsbezirkes. Die Stadt treibt lebhaften Handel. To imaš — mislil sem si — o svetih treh kraljih sopet ničesar ne najdeš ! O ti presneta geografija, kako me bosta sopet kregala oče in mati, da se v šoli nič kaj prida ne učimo, same posvetne reči, svetih pa nič.
 
Prav sta imela ljubi atej in draga mamka. Kar nam je pobožnosti ostalo, to so storili vaši izgledje ; dolgi roženkranc z debelimi jagodami, po kterih je vaša z žulji napolnjena roka vsaki petek rožljala, ta je nam bil najboljši učenik pobožnosti.
 
Hotel sem že o božiču domu in očetu pokazati na zemljo- vidu Kelmorajn, ali debeli sneg in raztergani škornji mi tega IliSQ privolili.
 
Odložil sem tedaj na pust, ali tudi tedaj mi ni bilo ,mogoče, ljubih staršev obiskati hud kašelj me je vergel na slamnato postelj,
 
8*
 
 
88
 
in 'sonet nisem veselja domače -koline. Šeste klobaske, ki So Mi- jih Mati v 'Mkjphŕig 1Yosialli prišle, so Vse raztersgaue‘ in razdrobljene, in slabi, nitsa (nenaVajeni žibtle'e jih ni ravno z velikim Veseljem sprejel.
 
Ala 1 --- Ob veliki 'noči ali ob ,viizinti‘ kakor mi Ščavničarji prvirimo tedaj b«deš 'Očetu • pokazal na ilantkarti' Kehnorajn in potedäil, da; je taini‘,SiM-i0S rheinPreuSsisChen 'Regierungsbezirkes‘.
 
Na veliki torek. ,se''-že spravimo n 'dom; bili smo sami jurjer4ki korenjaki z razterganitni čretlji glasni Krabonošci s piatnetrimi:Jdolghni totbanii, v ktere /bi šla kbšara klobas.
 
Minulo je pervo polletje tretje latinske šole, in mi smo v geografiji že pretepli ves ,Deutschland€Deutschland‘. Ročno ko so mi oče kupili novo geografijo, poiščem ,Köln am Rhein‘ in najdem KtilnKöln am Rhein mit 30.000 Einwohnern, dem Sitze eines Erzbischofes und des rheinpreussischen Regierungsbezirkes. Die Stadt treibt lebhaften Handel. To imaš — mislil sem si — o svetih treh kraljih sopet ničesar ne najdeš ! O ti presneta geografija, kako me bosta sopet kregala oče in mati, da se v šoli nič kaj prida ne učimo, same posvetne reči, svetih pa nič.
'1"tideni-'prOti večeril &Inn. Oče so liano plot ,gradili irm se prijazno tnasmejali, ko 'rde vsega blatnega- zagledajo. ;,'je!
 
Prav sta imela ljubi atej in draga mamka. Kar nam je pobožnosti ostalo, to so storili vaši izgledje ; dolgi roženkranc z debelimi jagodami, po kterih je vaša z žulji napolnjena roka vsaki petek rožljala, ta je nam bil najboljši učenik pobožnosti.
laffintt ?" bila je petva :heseda mamina In •Že mn prinesči MaStno kvasanico naproti.
 
Hotel sem že o božiču domudomú in očetu pokazati na zemljo- viduzemljovidu Kelmorajn, ali debeli sneg in raztergani škornji mi tega IliSQniso privolili.
-.51to se okrepim, .rečein atejti: „Sedaj pa že vem, kje,- je nibrajn - Poslušajte, ročnO- vam bodem prebral, kar -v )geografiji stoji!' ; iiilex :abrupto sem- prestavili; „Kchnorajn boa, 30.0-00 bivaveev, višega škofa in prajzovsM Şegierungsbezirk‘. -Tokaj je živ •
 
Odložil sem tedaj na pust, ali tudi tedaj mi ni bilo mogoče, ljubih staršev obiskati: hud kašelj me je vergel na slamnato postelj, in sopet nisem okusil veselja domače koline. Šeste klobasice, ki so mi jih mati v Majprug poslali, prišle so vse raztergane in razdrobljene, in slabi, mesa nenavajeni želodec jih ni ravno z velikim veseljem sprejel.
Iti -to je 'vse, kar o teinru6Stu v bukvah ;stoji?" tet&ljno
 
Ala! 1 --- Ob veliki 'noči ali ob ,viizinti‘vüzmu‘, kakor mi Ščavničarji prvirimopravimo, tedaj b«dešbodeš 'Očetu pokazal na ilantkarti,luntkarti' KehnorajnKelmorajn in potedäilpovedal, da; je taini‘tam ,SiM-i0SSitz rheinPreuSsisChendes rheinpreussischen 'Regierungsbezirkes‘.
, (
 
Na veliki torek. ,se''- že spravimo nna 'dom; bili smo sami jurjer4kijurjevski korenjaki z razterganitnirazterganimi čretljičrevlji, — glasni Krabonošci s piatnetrimi:Jdolghniplatnenimi dolgimi totbaniitorbami, v ktere /bi šla kbšarakošara klobas.
OČn'poprak/jo;. — „Po tem- takem e =kraljih sopet nič? tlir za knjige sem moral dati tri svitle dvajsetiee, dve pa' ka,,,Innifkuitoi9 gitl.4-j ;pni nn več • v njih alti, -kakcr k da je-tam prajzo-VSkilObvirk‘; ,,ta yoevirk‘ je vendar takO,slab,,,kakor tvoje -kiijižiee% ctptUltanjt) vsa nevoljna ljuba mama.
 
Pridem proti večeru domú. Oče so ravno plot gradili in se prijazno nasmejali, ko me vsega blatnega zagledajo. „Pje! Si li lačen?" bila je perva beseda mamina, in že mi prinesó mastno kvasanico naproti.
Velikonočni prazniki, kterilFiem se že dolgo pred močno ve:- selil, sopet niso bili tako veseli, kakor bi lahko bili, in to je bila krits?-presneta; ,g6ografijaith inoja zamaZarna lantkarta, 'na fidteri ni Vilo: drugega; kakor ,debela Wava, č'erta, kažoča, reko Rhein, -o st. treh !kraljih cini bilo ne ‘rdnila ne /duha.
 
-.51toKo se okrepim, .rečeinrečem atejtiateju: „Sedaj pa že vem, kje,- je nibrajn -Kelmorajn. Poslušajte, ročnO-ročno vam bodem prebral, kar -v )geografiji stoji!' "; iiilexin ex :abrupto sem- prestavili;prestavil: „Kchnorajn„Kelmorajn boa,ima 30.0-00000 bivaveevprebivavcev, višega škofa in prajzovsMprajzovski Şegierungsbezirk‘,regierungsbezirk‘. -TokajTukaj je živ ,handel'.
gesto latinsko tfiole, sem izdelal Marta:trgi; :in teslati in hajtH .Gradec V,ffilozbfijel 'Na dah- 'ko srno'-:spričevalapopevali smo po ulicah nekdaj kaj prijairegat Mesta Maribora zirano
 
OČn'poprak/jo;„In to je vse, kar o tem mestu v bukvah stoji?" nevoljno oče poprašajo. — „Po tem- takem eo sv. =kraljih sopet nič? tlirIn za knjige sem moral dati tri svitle dvajsetieedvajsetice, dve pa' kaza ,luntkarto',,Innifkuitoi9 gitl.4-jsedaj ;pnipa nnni več v njih altinajti, -kakcr kkakor da je- tam prajzo-VSkilObvirk‘prajzovski ,ocvirk‘; ,,ta yoevirk‘,ocvirk‘ je vendar takO,tako slab,,, kakor tvoje -kiijižiee%knjižice", ctptUltanjt)pristavijo vsa nevoljna ljuba mama.
prOstUri:),dijUšku: • -
 
Velikonočni prazniki, kterilFiemkterih sem se že dolgo pred močno ve:- selilveselil, sopet niso bili tako veseli, kakor bi lahko bili, in to je bila krits?-kriva presneta; ,g6ografijaithgeografija in inojamoja zamaZarnazamazana lantkartaluntkarta, 'na fidterikteri ni Vilo:bilo drugega;, kakor ,debela Wava,plava č'ertačerta, kažoča, reko Rhein, -o stsv. treh !kraljih cinini bilo ne ‘rdnilasluha ne /duha.
a a _... a
 
== III. ==
Libera sunt ;tempera, Studia 'hita Sunt
 
Šesto latinsko šolo, sem izdelal v Marburgu, in vesela ti majka! Hajdi v Gradec — v filozofijo! Na dan, ko smo spričevala dobili, popevali smo po ulicah nekdaj kaj prijaznega mesta Maribora znano prestaro dijaško:
Feria jam adsunt :a a
<poem>
:::: a — a — a
laeta:::: suntLibera nunesunt tempora!,
:::: Studia finita sunt
:::: Feria jam adsunt :a a
:::: a — a — a
:::: laeta sunt nunc tempora!
 
</poem>
laeta sunt nune tempora!
 
 
186

urejanj