Naše škodljive rastline/O glavnih delih cvetočih rastlin: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Romanm (pogovor | prispevki)
m →‎II. O steblu.: svetlejša korenika
Romanm (pogovor | prispevki)
Vrstica 19:
 
Korenina raste od stebla v nasprotno stran, ne poganja nikdar listov, pač pa pritrdi rastlino v podlagi in sprejema živež.
 
Navadno je korenina zataknjena v tleh, včasi pa sega tudi v vodo ali se zarije v korenino ali v deblo drugih rastlin (zajedalke). Nekterim rastlinam izrastejo tudi iz stebla korenine, s kterimi se prijemljejo drugih stvarij. Živež mora biti raztopljen v vodi, ako ga naj posrka korenina.
 
Z ozirom na njihovo obliko razločujemo rastline na take z glavno korenino in na take z vlaknatimi koreninami. Jednovite glavne korenine so včasi mesnate, včasi lesnate in valjaste ali pa kake druge oblike. ''a)'' na sliki, stoječi na sprednji strani, kaže nam nitasto, skoro povsod jednako debelo korenino njivske kobulice; ''b)'' koželjasto korenino navadnega korenja ali mrkvice, ki se zožuje polagoma v dolg, tanek konec; ''c)'' repi podobno ali oblo korenino navadne repe; ''d)'' vejnato korenino gozdnega selzénovca, in ''e)'' vlaknato korenino neke trave.
 
Vlaknate korenine so nitaste in se prikažejo v obilni množini navadno tedaj, ko je poginila glavna korenina. V rastlinstvu so sploh zeló razširjene in se obešajo posebno rade na podzemeljska stebla.