Naše škodljive rastline/Škodljive po hišah in shrambah: Razlika med redakcijama

(→‎Plesni.: 306. in 307. stran)
Kako nam postopati, da se nam ne zavrže drvojedka v lesu, in ako se je to zgodilo, kako jo odpraviti in ugonobiti? Prvo ti bodi, da skrbno pregledaš les, ki si ga namenil za spodnje prostore v poslopju. Drevja za stavbe sploh ne smemo sekati, dokler se pretaka še sok po njem in je še zeleno, ker drvojedka prav rada napada stavbe, za ktere se je porabil sočnat les. Ako imaš v gozdu sam lesá, sekaj ga grudna, zakaj otovre posekani les je najboljši, najbolj trpežen in nima mnogo trpeti od raznih zajedalk. Tudi drvojedke se dobro brani. Lesa ne smeš prehitro porabiti za kako stavbo, ampak počakaj, da se je popolnoma osušil. Tudi takih stvarij se ogiblji, ki dajejo drvojedki živeža. Pod podnice, v kleti itd. ne smeš spravljati rodovitne prstí, ne peska in raznih ostankov od poslopij, v kterih so imeli to glivo. Ne devaj pod podnice slabo sežganega lesnega oglja, ne žagovine in jednakih rečij, ki bi utegnile služiti glivi v živež. Ako se vsemu temu ne moreš popolnoma odreči, opaži les okoli in okoli s premogovim pepelom, z žlindro iz kovačnice in jednakimi suhimi stvarmi. Ravno tako dobro je tudi, ako namažeš les na spodnji strani z oljnatimi barvami, pókostom (firnežem), z raztopino železne (zelene) galice (vitrijola). Kar je v zidu lesa, ne sme se predebelo ometati, in kjer količkaj mogoče, ostane naj les na zraku. Priporoča se tudi, da se pusti novo zidovje tako dolgo neometano, dokler ni popolnoma suho. Zidaj torej, ako ni skrajne sile, proti jeseni in pusti zid do pomladi, da se osuši, potem ga še le omeči in začni napravljati, kar je od lesá. Opuščalo naj bi se tudi vzidavanje lesenih pragov in drugih za vrata potrebnih delov v debelo zidovje. Tu najbolj služi kamen. Najbolje pa storiš, ako napraviš pod podnicami, v kleteh in sploh po vseh spodnjih delih in prostorih dolge rove (kanale), ki so odprti na prosto, ali pa vlečejo v dimnik. Vsega tega naj ne zamujamo, da se ubranimo škodljive zajedalke.
 
Ako se je drvojedka v lesu že naselila, pa ga še ni preveč poškodovala, dobri so tudi imenovani pomočki, seveda v kolikor se dadó še sploh porabiti. V novejšem času so začeli napadeni les mazati s petrolejem, kar se je dobro obneslo. Tiste dele pa, ki so po glivi že preveč trpeli, treba je odpraviti in z novimi nadomestiti. Pri tem popravljanju se je treba kolikor najbolj mogoče ozirati na vse to, kar smo zgoraj nasvetovali.
 
----
 
V kleteh nam škodujejo drobne glivice tudi s tem, da nam pokvarijo vino, ako nismo prav ravnali z njim. Bolezni, ki jih povzročujejo, so naslednje:
 
1. Plesnivo vino. Ako nalijemo vino v plesnive sode, kterih nismo poprej prav dobro osnažili, dobi vino zopern okus po plesni. Takega vina ne moremo popolnoma popraviti. Vendar mu odvzamemo nekoliko duha po plesni, ako ga pomešamo z dobrim laškim oljem, ali ako ga precedimo skoz živalsko oglje. Če vino ni močno pokvarjeno, t. j. če ima le malo duha po plesni, postane zopet dobro, ako ga pretočimo v dobro žvepljan sod. V tem ga moramo pustiti več tednov in potem preliti v drug žvepljan sod. Tako izgubi vino vsaj večjidel neprijetni okus, popolnoma pa nikdar. Črna vina trpijo vsled takega ravnanja nekoliko na barvi.
 
2. Cikasto vino. Vino postane cikasto, ako je vrel ali se pretakal mošt v nesnažnih in skisanih posodah. Vino pa začne tudi cikati, ako sodi niso zmirom polni, in ako so tako zaprti, da more zrak do vina. Tudi črna vina rada cikajo, zlasti tedaj, ako pri vrenju nismo gledali na to, da bi prišel ,,klobuk`` pod površje mošta.
 
To bolezen povzročujejo ocetne glivice, ki izpreminjajo v vinu alkohol v ocetno kislino. Tako pokvarjenega vina ne moremo popraviti, lahko pa ga porabimo za ocet (jesih), ako je dovolj močno.
 
3. Kan. Kedar stoji vino v odprtih sodih, ki niso polni, nastane na njem belkasta kožica, ki počasi postaja debelejša. Ta povlak delajo same glivice, ki jih imenujemo vinske glivice. Ta bolezen za vino ni tako nevarna kakor cik, in ako so sodi vedno polni, ni se je treba bati. S kanastega vina je najpoprej treba odpraviti omenjeno belkasto kožico in sod popolnoma napolniti ter ga tudi polnega vzdrževati.
1.690

urejanj