Kmetski triumvirat: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Polona8 (pogovor | prispevki)
Polona8 (pogovor | prispevki)
Vrstica 1.474:
Poslednje je lahko umljivo; kajti kmetom je veljala prislovica: „Rajši stokrat umreti, kakor delati žive dni tlako ponosnemu gospodstvu.“ V tem smislu bile so pa tudi njihove zahteve proti svojim dosedanjim gospodom. Zahtevalo se je odpraviti tlako in terjala popolna neodvisnost kmetstva od grajščakov. Tako se je glasila javna prisega onih grajščakov, ki so se hoteli oteti kmetske silovitosti. Da pa niso hoteli vsi prisegati narekovane kmetske prisege, prepričali so nas žalostni zgledi iz nekterih slovenskih okrajev.<br>
 
Da se pa pokaže moč kmetskega upora sploh, sklenol je beg Gubec odstraniti z eniménim samim velikim podvzetjem vse, ostalo nasprotje proti v-nikovprotivnikov kmetstva in njegovih zahtev. Nepričakovani dosedanji uspehi storili so Gubca ponosnega. Podjarmiti si je hotel najprvo močno zavarovano Krško mesto. Mislil je, da če pokaže tu svojo silo, odpirajo se mu radovoljno vrata ostalih gradov in mest. Akoravno je bila kmetska vojska zbrana pri Vidmu silna dovolj, da bi bila lahko trikrat večje mesto od Krškega oblegla, preračunil je beg Gubec, da velja čast tu več kot sila., in da bi bilo koristnejše njegovim zadevam, ako si pridobi mesto brez dolgega boja in obleganja.<br>
 
Skušal je torej po zvijači in izdajalstvu pospešiti svoje vojne namere. Že prvi dan rednega obleganja povabil je mestnega župana v svoj tabor ter ga pooblastil, v imenu kmetske vojske posredovati s krškimi mestjani ter jih pridobiti, ako mogoče, za ustaške ideje.<br>
 
V ta namen se je poklical v Gubčev tabor ves triumvirat in vsi zastopniki in voditelji posameznih vojnih čet. Nevoljni so bili posamezni stotniki in četovodje, ko zvedozvedó, koliko imenitnosti pripisuje njih vrhovni poveljnik Krškemu mestu ter kupicikupiči tii brez posebnega uzroka vojne* moči. Kot občen program veljal je do sedaj vznemiriti na eden pot vse sosedne kraje in pridobiti si z manjšimi četami polagoma celo okrožje, cepiti nasprotno moč in vsaj začasno izogibati se vsakemu daljšemu boju.<br>
 
kraje in pridobiti si z manjšimi četami polagoma celo okrožje, cepiti nasprotno moč in vsaj začasno izogibati se vsakemu daljšemu boju.
 
Posebno vojskovodja Ilija Gregorič in trinmvir Guzetič sta se srdito protivila obleganju Krškega mesta in sicer iz poslednjih dveh uzrokov: Prvič sc jima je dozdevalo Krško mesto preblizu Celja in Zagreba, od koder jim je pričakovati v prvej vrsti nasprotne sile; drugič pa se s pri-dobljenjem nepomenljivih mest in s peščico mestjanov namen kmetske ustajo ne rešuje, temveč ukrotiti se morajo na veke zatiralci kmetskega življa v vseh treh sosednih deželah.